Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

PREBUDITE SE! NOVEMBER 2007

 Razlogi, zakaj zaupati Bibliji

3. Notranja skladnost

3. Notranja skladnost

Predstavljajte si, da zaprosite 40 moških iz različnih okolij, naj napišejo knjigo, vsak po en del. Pisci izhajajo iz številnih dežel in vsi se ne poznajo med seboj. Nekateri ne vedo, kaj drugi pišejo. Ali bi pričakovali, da bo tako napisana knjiga notranje skladna?

BIBLIJA je takšna knjiga. * Napisana je bila v celo še bolj nenavadnih okoliščinah od tistih, ki smo jih prej opisali, njena notranja skladnost pa je res izredna.

Je bilo Jezusovo vrhnje oblačilo škrlatne ali karmezinaste barve?

Edinstvene okoliščine.

Biblija se je pisala okoli 1600 let, od leta 1513 pr. n. št. do približno 98. leta n. št. Tako so mnogi od kakih 40 piscev živeli stoletja narazen. Bili so različnih poklicev. Nekateri so bili ribiči, drugi pastirji oziroma kralji, eden od njih pa je bil zdravnik.

Enotno sporočilo.

Pisci Biblije so razvijali eno osrednjo temo, pisali so namreč o tem, da bo Bog dokazal, da ima pravico vladati človeštvu, in da bo po nebeškem Kraljestvu, svetovni vladi, izpolnil svoj namen. Ta tema se prične v Prvi Mojzesovi knjigi, v naslednjih knjigah se še podrobneje izrazi, vrhunec pa doseže v Razodetju. (Glej »Kaj piše v Bibliji?« na strani 19.)

Ujemanje v podrobnostih.

Biblijski pisci so si bili enotni celo v najmanjših podrobnostih, toda jasno je, da je bila ta skladnost pogosto nenamerna. Poglejmo si zgled tega. Biblijski pisec Janez nam pove, da je Jezus takrat, ko ga je prišla poslušat velika množica, vprašal Filipa, kje je mogoče kupiti nekaj hlebcev kruha, da bi nahranil ljudi. (Janez 6:1–5) Luka v vzporednem poročilu pravi, da se je to dogajalo v bližini mesta Betsajda. Janez pa je na začetku svoje knjige omenil, da je bil Filip iz Betsajde. (Luka 9:10; Janez 1:44) Normalno je, da je Jezus glede kruha povprašal enega od ljudi, ki so živeli v bližini. Čeprav se podrobnosti ujemajo, do njihove usklajenosti očitno ni prišlo namensko. *

Logične razlike.

Med določenimi poročili je nekaj razlik, toda ali ni tega pričakovati? Denimo, da je bila neka skupina ljudi priča zločinu. Če bi vsak od njih omenil iste podrobnosti in uporabljal iste besede, ali ne bi posumili na to, da so se dogovorili, kaj naj povejo? Logično je, da bi bilo pričevanje vsakega nekoliko drugačno, pač glede na njegov zorni kot. Podobno je bilo pri piscih Biblije.

Razmislite o naslednjem primeru. Ali je imel Jezus na dan svoje smrti oblečeno škrlatno vrhnje oblačilo, kot to poročata Marko in Janez? (Marko 15:17; Janez 19:2) Ali pa je bilo karmezinaste barve, kot pravi Matej? (Matej 27:28) V resnici sta lahko obe trditvi pravilni. Škrlatna barva ima v sebi rdečo barvo. Odvisno od opazovalčevega zornega kota bi lahko odsev svetlobe in ozadje pridušila določene odtenke, zaradi česar bi bilo vrhnje oblačilo videti drugačne nianse. *

Usklajenost biblijskih piscev, med drugim tudi njihova nenamerna medsebojna doslednost, daje tem zapisom še dodaten pečat zanesljivosti.

^ odst. 4 Biblija je zbirka 66 knjig oziroma delov. Prične se s Prvo Mojzesovo knjigo in konča z Razodetjem.

^ odst. 7 Več zgledov takšne usklajenosti lahko najdete na 16. in 17. strani brošure Knjiga za vse ljudi; izdali Jehovove priče.

^ odst. 9 Za več informacij glej knjigo Biblija – Božja beseda ali človeška?, 7. poglavje z naslovom »Ali si Biblija nasprotuje?«; izdali Jehovove priče.