Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

PREBUDITE SE! JUNIJ 2006

Zgodovina, pisana s krvjo

Zgodovina, pisana s krvjo

PRED samo nekaj leti je bilo videti, da do terorističnih napadov prihaja le na nekaj redkih področjih, kot denimo v Severni Irski, v Baskiji na severu Španije in na nekaterih področjih Bližnjega vzhoda. Sedaj – še zlasti po 11. septembru 2001, ko sta bila v New Yorku uničena Dvojčka – pa se je razrastel po svetu. Pojavil se je namreč na rajskem Baliju, v Madridu, Londonu, Šrilanki, na Tajskem in celo v Nepalu. Toda terorizem ni nekaj novega. Kaj pomeni izraz »terorizem«?

Terorizem je definiran kot »uporaba velikega nasilja, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji«. (Slovar slovenskega knjižnega jezika) Vendar pisateljica Jessica Stern opaža: »Človek, ki preučuje terorizem, naleti na stotine definicij [. . .]. Vendar sta bistveni le dve značilnosti terorizma, po katerih ga ločimo od drugih oblik nasilja.« Kateri sta ti značilnosti? »Prva, pri terorizmu so tarča civilisti. [. . .] Druga, teroristi uporabljajo nasilje zaradi dramatičnega učinka: vcepiti strah v ljudi jim je pogosto pomembnejše, kakor pa doseči razdejanje. To namensko vzbujanje groze je tisto, kar terorizem ločuje od navadnega umora ali napada.«

Terorizem sega daleč v preteklost

V Judeji je v prvem stoletju nasilna skupina, imenovana zeloti, želela doseči, da bi bili Judje neodvisni od Rima. Nekateri najbolj goreči pripadniki so postali znani kot sikariji. To ime so dobili po kratkih bodalih, ki so jih skrivali pod svojimi oblačili. Med praznovanjem v Jeruzalemu so se pomešali med množico in svojim sovražnikom prerezali vrat ali jih zabodli v hrbet. *

Skupina zelotov je leta 66 n. št. osvojila trdnjavo Masado v bližini Mrtvega morja. Surovo so pobili rimsko garnizijo  in to gorsko utrdbo naredili za svojo vojaško bazo. Več let so od tam hodili v napade in nadlegovali cesarsko oblast. Leta 73 n. št. je rimska deseta legija pod vodstvom guvernerja Flavija Silve ponovno zavzela Masado, ni pa jim uspelo podjarmiti zelotov. Neki sodobni zgodovinar trdi, da je 960 zelotov – vsi, ki so bili tam, razen dveh žensk in petih  otrok – raje naredilo samomor, kakor da bi se predali Rimu.

Po mnenju nekaterih upor zelotov pomeni pričetek terorizma, kakršnega poznamo danes. Najsibo to res ali ne, terorizem od takrat naprej pušča globoke sledi v zgodovini.

Terorizem požene korenine tudi v krščanskem svetu

Od leta 1095 naprej so se dve stoletji med Evropo in Bližnjim vzhodom pogosto gibale križarske vojske. Njihov nasprotnik so bile muslimanske sile iz Azije in Severne Afrike. Obe strani sta hoteli imeti nadzor nad Jeruzalemom in skušali sta nad njim zagospodovati. Ti »sveti vojščaki« so se v svojih številnih bitkah mesarili med sabo. S svojimi meči in bojnimi sekirami so napadali tudi nedolžne ljudi. Viljem Tirski, duhovnik iz 12. stoletja, je prihod križarjev v Jeruzalem leta 1099 opisal takole:

»Z meči in sulicami v rokah so šli po ulicah. Vsakogar, ki so ga srečali, so zbili na tla in umorili, moške, ženske, otroke, prizanesli niso nikomur. [. . .] Ker so po ulicah poklali toliko ljudi, so se trupla nagrmadila, tako da človek ni mogel drugače mimo, kakor da je hodil po njih. [. . .] Krvi je bilo toliko, da je tekla po kanalih ter jarkih, in povsod po mestu so ležali mrtvi.« *

V kasnejših stoletjih so teroristi pričeli uporabljati razstreliva in strelno orožje, kar je imelo strašne, smrtonosne posledice.

Na milijone mrtvih

Nekateri zgodovinarji menijo, da se je 28. junija 1914 zgodil odločilen preobrat v zgodovini Evrope. Mladenič, ki ga imajo nekateri za heroja, je ustrelil avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvoda Franca Ferdinanda. Ta dogodek je človeštvo popeljal v prvo svetovno vojno. Preden se je vojna končala, je umrlo dvajset milijonov ljudi.

28. junija 1914 se je svet pogreznil v vojno

Prvi svetovni vojni je sledila druga svetovna vojna, ki je znana po koncentracijskih taboriščih, pobijanju civilistov v bombnih napadih in po maščevanju nad nedolžnimi ljudmi. Po vojni so se pobijanja še nadaljevala. V 1970-ih letih je v Kambodži na poljih smrti umrlo več kot milijon ljudi. In prebivalci Ruande so še vedno pretreseni zaradi pokola več kot 800.000 ljudi v 1990-ih letih.

Od leta 1914 pa vse do danes človeštvo trpi zaradi terorističnih dejanj v mnogih državah. Toda nekateri danes ravnajo, kakor da se iz zgodovine niso ničesar naučili. Do terorističnih napadov prihaja pogosto. V njih umre na stotine ljudi, na tisoče je pohabljenih, milijoni pa so oropani pravice do duševnega miru in varnosti. Na tržnicah eksplodirajo bombe, vasi pogorijo do tal, ženske so posiljene, otroci odpeljani v ujetništvo, ljudje umirajo. To sadistično početje se kljub zakonom in vsesplošnemu obsojanju še kar nadaljuje. Ali lahko upamo, da terorizma ne bo več?

^ odst. 5 V Apostolskih delih 21:38 piše, da je rimski vojaški poveljnik po krivici obtožil apostola Pavla, da je vodja 4000 »z bodali oboroženih mož«.

^ odst. 10 Jezus je svoje učence učil, naj ‚ljubijo svoje sovražnike‘, ne pa da jih sovražijo in ubijajo. (Matej 5:43–45)