Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 3. POGLAVJE

»Svet, svet, svet je Jehova«

»Svet, svet, svet je Jehova«

1., 2. Kakšno videnje je dobil prerok Izaija in kaj nas to videnje nauči o Jehovu?

IZAIJA je s strahospoštovanjem opazoval prizor, ki ga je videl pred seboj, namreč videnje od Boga. Bilo je videti tako resnično! Kasneje je napisal, da je tako rekoč »videl Gospoda [Jehova, NW]« na njegovem vzvišenem prestolu. Vlečka Jehovovega oblačila je napolnila veliki tempelj v Jeruzalemu. (Izaija 6:1, 2)

2 Izaija je s strahospoštovanjem navdalo tudi to, kar je slišal – takó glasno petje, da se je tempelj tresel vse do temeljev. Pesem so peli serafi, duhovna stvarjenja, ki imajo v nebesih zelo visok položaj. Njihova mogočna, ubrana pesem se je razlegala v preprostih, a veličastnih besedah: »Svet, svet, svet GOSPOD [je Jehova, NW] nad vojskami, vsa zemlja je polna slave njegove!« (Izaija 6:3, 4) Besedo »svet« so odpeli kar trikrat in s tem to lastnost še posebej poudarili, in to povsem upravičeno, saj je Jehova svet v najvišjem pomenu te besede. (Razodetje 4:8) Jehovovo svetost poudarja cela Biblija. Stotine vrstic namreč njegovo ime povezuje z besedama »svet« in »svetost«.

3. Kako zmotno gledišče o Jehovovi svetosti mnoge navede, da Jehovu obrnejo hrbet, namesto da bi se z njim zbližali?

3 Jasno je torej, da Jehova od nas predvsem želi, da o njem doumemo to, da je svet. Vendar pa danes mnoge že misel na to odbija. Nekateri svetost zmotno povezujejo s samopravičnostjo oziroma lažno pobožnostjo. Božja svetost je lahko za ljudi, ki jim manjka samospoštovanja, bolj strašilna kot pa privlačna. Morda jih je strah, da ne bodo nikoli vredni, da bi se zbližali s tem svetim Bogom. Zato mnogi Bogu obrnejo hrbet prav zaradi njegove svetosti.  To je obžalovanja vredno, saj je Božja svetost v resnici prepričljiv razlog za to, da se z njim zbližamo. Zakaj? Preden odgovorimo na to vprašanje, preglejmo, kaj je prava svetost.

Kaj je svetost?

4., 5. a) Kaj svetost pomeni in česa ne pomeni? b) Na katera dva pomembna načina je Jehova »ločen«?

4 Da je Bog svet, ne pomeni, da je samovšečen, prevzeten oziroma prezirljiv do drugih. Ravno nasprotno, on takšne lastnosti sovraži. (Pregovori 16:5; Jakob 4:6) Kaj torej beseda »svet« v resnici pomeni? V biblijski hebrejščini ta beseda izvira iz izraza, ki pomeni »ločen«. Pri čaščenju pa se beseda »svet« nanaša na tisto, kar ni namenjeno vsakdanji rabi, kar je posvečeno. Svetost prav tako močno izraža misel o čistosti. Kako pa ta beseda velja za Jehova? Ali to pomeni, da je »ločen« od nepopolnih ljudi in tako od nas zelo odmaknjen?

5 Sploh ne. Jehova, »Sveti Izraelov«, se je opisal tako, kot da prebiva »sredi« svojega ljudstva, Izraelcev, pa čeprav so ti bili grešni. (Izaija 12:6; Ozea 11:9, oboje SSP) Zaradi svoje svetosti torej ljudem ni daleč. Kako pa je potem »ločen«? Na dva pomembna načina. Prvič je od vsega stvarstva ločen tako, da je samo on Najvišji. Njegova čistost je absolutna in neskončna. (Psalm 40:5; 83:18) Drugič pa je Jehova povsem ločen od vsakršne grešnosti, kar je za nas zelo tolažilno. Zakaj?

6. Zakaj nam je lahko v tolažbo dejstvo, da je Jehova popolnoma ločen od grešnosti?

6 Živimo v svetu, kjer je prava svetost redka. Vse na tej od Boga odtujeni človeški družbi je tako ali drugače onesnaženo, umazano z grehom in nepopolnostjo. Vsi se moramo bojevati z grehom, ki prebiva v nas. In če nismo pazljivi, smo v nevarnosti, da nas greh premaga. (Rimljanom  7:15–25; 1. Korinčanom 10:12) Jehova pa ni izpostavljen takšni nevarnosti. Od grešnosti je popolnoma odmaknjen, zato se ne bo nikoli niti za trohico omadeževal z grehom. Tako smo le še bolj prepričani o tem, da je Jehova idealni Oče, saj to pomeni, da je popolnoma zanesljiv. Jehova se ne bo pokvaril, postal razuzdan oziroma nasilen, kot se to zgodi mnogim grešnim človeškim očetom. Njegova svetost je tista, zaradi katere bi bilo kaj takega povsem nemogoče. Jehova je včasih celo prisegel pri svoji svetosti, saj nič ne more biti zanesljivejše od tega. (Amos 4:2) Ali nas to ne pomirja?

7. Zakaj lahko rečemo, da je svetost bistvo Jehovove narave?

7 Svetost je samo bistvo Jehovove narave. Kaj to pomeni? Naj ponazorimo: razmisli o besedah »človeštvo« in »nepopolnost«. Človeštva ne moreš opisati, ne da bi pri tem mislil na nepopolnost. Nepopolnost nas prežema in vpliva na vse, kar delamo. Pa razmisli o dveh povsem drugačnih besedah: »Jehova« in »svetost«. Svetost Jehova prežema. Vse na njem je čisto in značajno. Jehova ne moremo zares spoznati, če ne doumemo te globokosežne besede, »svetost«.

»Svetost pripada Jehovu«

8., 9. Kako vemo, da Jehova nepopolnim ljudem pomaga, da lahko postanejo relativno sveti?

8 Jehova torej pooseblja svetost, zato lahko upravičeno rečemo, da je on vir vse svetosti. Ni sebičen in te dragocene lastnosti ne ohranja le zase, temveč jo velikodušno podeljuje drugim. Ko je Jehova iz gorečega grma po angelu govoril z Mojzesom, je zaradi povezave z Jehovom postala sveta celo zemlja okoli grma! (2. Mojzesova 3:5)

9 Ali lahko z Jehovovo pomočjo postanejo sveti tudi nepopolni ljudje? Relativno lahko. Bog je svojemu ljudstvu, Izraelcem, obetal, da lahko postanejo »svet narod«.  (2. Mojzesova 19:6) Ta narod je blagoslovil s čaščenjsko ureditvijo, ki je bila sveta in čista. Svetost se zato v mojzesovski postavi kar naprej pojavlja. Veliki duhovnik je na prednjem delu turbana celo nosil zlato ploščico, kjer so jo vsi videli, ko se je bleščala v svetlobi. Vanjo so bile vgravirane besede: »Svetost pripada Jehovu.« (2. Mojzesova 28:36NW) Njihovo čaščenje in seveda tudi življenje naj bi torej označevala visoka merila čistosti. Jehova jim je rekel: »Sveti bodite, zakaj jaz GOSPOD [Jehova, NW], Bog vaš, sem svet.« (3. Mojzesova 19:2) Dokler so Izraelci živeli po Božjih nasvetih, kolikor so kot nepopolni ljudje to le mogli, so bili lahko relativno sveti.

10. Kakšna je bila glede svetosti razlika med starodavnim Izraelom in narodi, ki so ga obdajali?

10 To poudarjanje svetosti je bilo v ostrem nasprotju s čaščenjem narodov, ki so obdajali Izrael. Ti poganski narodi so častili bogove, ki so že po svojem obstoju temeljili na laži in prevari, bogove, ki so jih prikazovali kot nasilne, pohlepne in razvratne. Bili so nesveti v vsakem pomenu besede. Čaščenje takšnih bogov je ljudi naredilo nesvete. Zato je Jehova svoje služabnike posvaril, naj bodo ločeni od poganskih častilcev in njihovega skrunilnega verskega početja. (3. Mojzesova 18:24–28; 1. kraljev 11:1, 2)

11. Kako se svetost Jehovove nebeške organizacije jasno vidi na a) angelih, b) serafih in c) Jezusu?

11 Jehovov nekdaj izvoljeni narod, Izrael, pa je tudi v najboljšem primeru lahko le medlo odseval svetost Božje nebeške organizacije. O milijonih duhovnih stvarjenj, ki Bogu lojalno služijo, Biblija govori kot o njegovih »svetih miriadah«. (5. Mojzesova 33:2NW; Juda 14) Ti popolnoma odsevajo bleščečo, čisto lepoto Božje svetosti. In ne pozabi serafov, ki jih je Izaija videl v svojem videnju. Vsebina njihove pesmi kaže, da imajo ta mogočna duhovna stvarjenja pomembno vlogo pri razglašanju Jehovove  svetosti po vsem vesolju. Vendar pa je eno od duhovnih stvarjenj po položaju nad vsemi drugimi, in sicer je to edinorojeni Božji Sin. Jezus Jehovovo svetost odseva najmočneje. Upravičeno je poznan kot »Sveti od Boga«. (Janez 6:68, 69EI)

Sveto ime, sveti duh

12., 13. a) Zakaj je Božje ime upravičeno opisano kot sveto? b) Zakaj je Božje ime treba posvetiti?

12 Kaj pa lahko rečemo o Božjem imenu? To ime ni le častni naziv oziroma opisna oznaka, kot smo to videli v 1. poglavju. Predstavlja Boga Jehova ter zajema vse njegove lastnosti. Zato nam Biblija pove, da je njegovo »ime sveto«. (Izaija 57:15SSP) Mojzesovska postava je za sramotenje Božjega imena določala smrtno kazen. (3. Mojzesova 24:16) In bodi pozoren na to, kaj je Jezus v molitvi dal na prvo mesto: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« (Matevž 6:9) Posvetiti kaj pomeni to odbrati za sveto, spoštovati, šteti za sveto. Toda zakaj je treba posvetiti nekaj tako samo po sebi čistega, kot je Božje ime?

13 Božje ime že dolgo hudo napadajo, blatijo z lažmi in obrekovanjem. V Edenu je Satan o Jehovu lagal in namignil na to, da je nepravičen Suveren. (1. Mojzesova 3:1–5) Satan, ki je vladar tega nesvetega sveta, vse od takrat skrbi za to, da se laži o Bogu še množijo. (Janez 8:44; 12:31; Razodetje 12:9) Religije Boga slikajo kot samovoljnega, oddaljenega in krutega. Trdijo, da on podpira njihove krvave vojne. Božja čudovita stvariteljska dela pogosto pripisujejo slepemu naključju oziroma evoluciji. Da, Božje ime zlobno obrekujejo. Treba ga je posvetiti, mu povrniti slavo, ki mu upravičeno pripada. Kako zelo hrepenimo po dnevu, ko bo posvečeno njegovo ime in opravičena njegova suverenost. V veselje pa nam je tudi, da lahko pri tem vzvišenem namenu sodelujemo.

14. Zakaj se Božji duh imenuje sveti in zakaj je preklinjanje svetega duha tako hud greh?

 14 Z Jehovom pa je tesno povezano še nekaj, kar se skoraj vedno imenuje sveto, namreč njegov duh oziroma dejavna sila. (1. Mojzesova 1:2NW) Jehova s to neustavljivo silo dovršuje svoje namene. Vse, kar dela, dela sveto in čisto, zato se njegova dejavna sila povsem ustrezno imenuje sveti duh oziroma duh svetosti. (Lukež 11:13; Rimljanom 1:4) Preklinjanje svetega duha, kar zajema premišljeno nasprotovanje Jehovovim namenom, je neodpustljiv greh. (Marko 3:29)

Zakaj nas to, da je Jehova svet, z njim zbližuje

15. Zakaj je prav, da se na Jehovovo svetost odzovemo z Božjim strahom in kaj k takšnemu strahu spada?

15 Ni nam torej težko ugotoviti, zakaj Biblija povezuje Božjo svetost s strahom, ki ga človek čuti do njega. V Psalmu 99:3 na primer beremo: »Slavé naj ime tvoje veliko in strašno, – On je svet [sveto je, NW]!« Vendar pa ta strah ni nekakšna bolestna groza. To je prej močan občutek svetega strahospoštovanja, spoštovanja v njegovi najplemenitejši obliki. In prav je, da tako čutimo, saj je Božja svetost nad nami tako zelo vzvišenejša. Je kristalno čista, veličastna. Kljub temu pa nas od Boga ne bi smela odvračati. Ravno nasprotno, če bomo na Božjo svetost prav gledali, se bomo z Bogom še bolj zbližali. Zakaj?

Kot nas privlači lepota, bi nas morala privlačiti tudi svetost

16. a) Kako je svetost povezana z lepoto? Povej zgled. b) Kako videnjski opisi Jehova poudarjajo čistočo in svetlobo?

16 Najprej zato, ker Biblija svetost povezuje z lepoto. V Izaijevi knjigi 63:15, NW, nebesa opisuje kot Božje ‚vzvišeno prebivališče svetosti in lepote‘. Lepota pa nas privlači. Poglej na primer ilustracijo na 33. strani. Ali te ne pritegne ta prizor? Zakaj je tako privlačen? Bodi pozoren na to, kako  čista je videti voda. Celo zrak mora biti čist, saj je nebo sinje modro, svetloba pa je videti tako bleščeča. Če bi bil ta isti prizor drugačen, denimo da bi bil potok poln smeti, drevesa in skale popisane z grafiti in zrak umazan s smogom, nas ne bi več privlačil, pravzaprav bi se nam uprl. Lepoto že po naravi povezujemo s čistočo in svetlobo. S temi istimi besedami lahko opišemo Jehovovo svetost. Nič čudnega torej ni, da nas videnjski opisi Jehova tako očarajo! Lepota našega svetega Boga kar sije od svetlobe, blešči kot dragulji ter žari kot ogenj oziroma kot najčistejše in najsvetlejše žlahtne kovine. (Ezekiel 1:25–28; Razodetje 4:2, 3)

17., 18. a) Kako je videnje najprej vplivalo na Izaija? b) Kako je Jehova po serafu potolažil Izaija in kakšen je bil pomen serafovega dejanja?

17 Toda ali naj bi se v primerjavi z Božjo svetostjo čutili manjše in nižje od Boga? Odgovor je seveda da. Saj smo od Jehova tudi res zelo manjši in nižji, tako zelo, da se tega sploh ne da povedati. Ali pa naj bi se mu zato, ker se tega zavedamo, odtujili? Razmisli o tem, kako se je odzval Izaija, ko je slišal serafe, da razglašajo Jehovovo svetost. »Tedaj sem rekel: ‚Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami, prebivam sredi ljudstva z nečistimi ustnicami in so moje oči videle kralja, GOSPODA [Jehova, NW] nad vojskami!‘« (Izaija 6:5SSP) Da, Jehovova neskončna svetost je Izaija spominjala na to, kako grešen in nepopoln je bil. Na začetku je bil ta zvesti mož čisto pobit. Toda Jehova ga ni pustil v takšnem stanju.

18 Seraf je preroka takoj potolažil. Kako? Ta mogočni duh je poletel k oltarju, vzel z njega oglje in se z njim dotaknil Izaijevih ustnic. To morda zveni bolj boleče kot tolažilno. Toda ne pozabi, da je tukaj šlo za videnje, polno simbolike. Izaija je bil zvesti Jud, zato je dobro vedel, da so na tempeljskem oltarju dnevno darovali žrtve v spravo za  grehe. Seraf je preroka tudi ljubeče opomnil, da lahko pred Bogom še vedno velja za čistega, čeprav je seveda bil nepopoln, »z nečistimi ustnicami«. * Jehova je bil pripravljen na nepopolnega, grešnega človeka vsaj relativno gledati kot na svetega. (Izaija 6:6, 7)

19. Kako smo lahko relativno sveti, čeprav smo nepopolni?

19 In isto je danes. Vse žrtve, ki so jih darovali na jeruzalemskem oltarju, so bile le senca nečesa večjega – ene same popolne žrtve, ki jo je leta 33 n. š. daroval Jezus Kristus. (Hebrejcem 9:11–14) Če se zares pokesamo za svoje grehe, popravimo napačno pot in verujemo v to žrtev, nam je odpuščeno. (1. Janezov 2:2) Tudi mi lahko pred Bogom veljamo za čiste. Apostol Peter nas zato spominja: »Pisano je: ‚Sveti bodite, ker sem jaz svet.‘« (1. Petrov 1:16) Bodi pozoren na to, da Jehova ni rekel, da moramo biti tako sveti, kot je svet on. Od nas nikoli ne pričakuje nemogočega. (Psalm 103:13, 14) Namesto tega nam pravi, naj bomo sveti,  ker je on svet. »Kakor otroci ljubljeni« si prizadevajmo, da bi ga posnemali po svojih najboljših močeh, kolikor kot nepopolni ljudje to pač zmoremo. (Efežanom 5:1) Torej je doseganje svetosti nenehen proces. Medtem ko duhovno rastemo, se dan za dnem trudimo ‚dopolnjevati svetost‘. (2. Korinčanom 7:1)

20. a) Zakaj je pomembno, da razumemo, da smo v očeh našega svetega Boga lahko čisti? b) Kako se je odzval Izaija, ko je izvedel, da je za njegove grehe že zadoščeno?

20 Jehova ljubi tisto, kar je pravično in čisto. Greh sovraži. (Habakuk 1:13) Vendar pa ne sovraži nas. Če le na greh gledamo tako, kakor nanj gleda Jehova, če torej sovražimo slábo in ljubimo dobro ter si prizadevamo hoditi po popolnih stopinjah Kristusa Jezusa, nam naše grehe odpušča. (Amos 5:15; 1. Petrov 2:21) Ko enkrat doumemo, da smo v očeh našega svetega Boga lahko čisti, to na nas zelo vpliva. Spomni se, da je Jehovova svetost Izaija najprej spomnila na to, da je nečist. Vzkliknil je: »Gorje mi!« Toda ko je doumel, da je za njegove grehe že zadoščeno, je pričel na vse gledati drugače. Ko je Jehova vprašal, kdo želi prostovoljno opraviti neko nalogo, se je Izaija nemudoma odzval, pa čeprav ni vedel niti tega, kaj vse bo spadalo k njej. Vzkliknil je: »Glej, jaz; pošlji me!« (Izaija 6:5–8)

21. Zakaj lahko zaupamo v to, da lahko svetost negujemo?

21 Ustvarjeni smo po podobi svetega Boga in obdarjeni z moralnimi lastnostmi ter zmožnostjo za duhovnost. (1. Mojzesova 1:26) Zato imamo zmožnost za svetost že v sebi. Če jo bomo negovali, nam bo Jehova z veseljem pomagal. Pri tem pa se bomo z našim svetim Bogom še bolj zbližali. In to še ni vse. Ko bomo v naslednjih poglavjih razpravljali o Jehovovih lastnostih, bomo videli, da imamo še veliko drugih tehtnih razlogov za to, da se z njim zbližamo!

^ odst. 18 Izraz »z nečistimi ustnicami« je povsem ustrezen, saj Biblija z ustnicami pogosto figurativno opisuje govor oziroma jezik. Večino tega, kar nepopolni ljudje zagrešimo, lahko pripišemo temu, kako rabimo zmožnost govora. (Pregovori 10:19; Jakob 3:2, 6)