Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 16. POGLAVJE

‚Ravnaj pravično‘, medtem ko hodiš z Bogom

‚Ravnaj pravično‘, medtem ko hodiš z Bogom

1.–3. a) Zakaj smo Jehovovi dolžniki? b) Kaj naš ljubeči Rešitelj v zameno hoče od nas?

ZAMISLI si, da si na potapljajoči se ladji. Ko že misliš, da ni več nobenega upanja, se prikaže reševalec in te povleče na varno. Kakšno olajšanje občutiš, ko te reševalec odpelje stran od nevarnosti in ti reče: »Sedaj si na varnem!« Ali ne bi čutil, da si zdaj njegov dolžnik? Brez pretiravanja bi lahko rekli, da mu dolguješ življenje.

2 Deloma to ponazarja, kaj je Jehova storil za nas. Nedvomno smo vsi njegovi dolžniki. Navsezadnje je on priskrbel odkupnino in nam s tem omogočil rešitev iz krempljev greha in smrti. Počutimo se varne, ker vemo, da so nam grehi odpuščeni in je naša večna prihodnost zanesljiva, če le verujemo v to dragoceno žrtev. (1. Janezov 1:7; 4:9) Kot smo ugotovili v 14. poglavju, je odkupnina največji izraz Jehovove ljubezni in pravice. Kako naj bi se nanjo odzvali?

3 Prav je, da razmislimo o tem, kaj naš ljubeči Rešitelj v zameno za to hoče od nas. Jehova po preroku Mihu pravi: »Oznanil ti je, o človek, kaj je dobro, kaj GOSPOD hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš dobrohotnost in ponižno hodiš s svojim Bogom.« (Miha 6:8SSP) Bodi pozoren na to, da Jehova v zameno od nas med drugim hoče, da ‚ravnamo pravično‘. Kako pa lahko to delamo?

Prizadevaj si za ‚resnično pravičnost‘

4. Kako vemo, da Jehova od nas pričakuje, da bomo živeli po njegovih pravičnih merilih?

4 Jehova od nas pričakuje, da bomo živeli po njegovih merilih za to, kaj je prav in kaj narobe. Ker so njegova merila  pravična, si za pravico in pravičnost prizadevamo takrat, kadar se tem merilom prilagajamo. »Učite se delati dobro, iščite pravice,« piše v Izaijevi knjigi 1:17. Božja Beseda nas spodbuja, naj ‚iščemo pravičnost‘. (Zefanija 2:3) Spodbuja nas tudi, naj ‚oblečemo novega človeka [novo osebnost, NW], ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti‘. (Efežanom 4:24EI) Resnična pravičnost oziroma resnična pravica se ogiba nasilja, nečistosti in nemoralnosti, saj ti oskrunjajo sveto. (Psalm 11:5; Efežanom 5:3–5)

5., 6. a) Zakaj nam to, da se prilagodimo Jehovovim merilom, ni v breme? b) Kako Biblija kaže, da je prizadevanje za pravičnost nenehen proces?

5 Ali nam je to, da se prilagodimo Jehovovim pravičnim merilom, v breme? Ne. Srce, ki ga vleče k Jehovu, ne misli tako. Ker našega Boga in vse, za kar se on zavzema, ljubimo, hočemo živeti njemu všečno. (1. Janezov 5:3) Spomni se, da Jehova »ljubi pravična dela«. (Psalm 11:7NW) Če želimo pravico oziroma pravičnost Boga Jehova zares posnemati, moramo vzljubiti to, kar ljubi on, in zasovražiti, kar sovraži on. (Psalm 97:10)

6 Nepopolnim ljudem si ni lahko prizadevati za pravičnost. Sleči moramo staro osebnost z njenimi grešnimi navadami in obleči novo osebnost. Biblija pravi, da se nova osebnost »obnavlja« po točnem spoznanju. (Kološanom 3:9, 10NW) Beseda »obnavlja« kaže na to, da je oblačenje nove osebnosti nenehen proces, proces, ki zahteva vztrajen trud. Ne glede na to, kako močno si prizadevamo delati prav, pa se včasih zaradi naše grešne narave pregrešimo v mislih, besedah ali dejanjih. (Rimljanom 7:14–20; Jakob 3:2)

7. Kako naj bi gledali na spotikljaje pri tem, ko si prizadevamo za pravičnost?

7 Kako naj bi gledali na takšne spotikljaje, ko si prizadevamo za pravičnost? Seveda ne bi smeli podcenjevati  resnosti greha. Hkrati pa ne smemo nikoli odnehati, misleč, da zaradi naših slabosti nismo več primerni, da bi služili Jehovu. Naš milostni Bog je uredil vse potrebno, da bi si tisti, ki se iskreno kesajo, lahko spet pridobili njegovo naklonjenost. Razmisli o pomirjevalnih besedah apostola Janeza: »To vam pišem, da ne grešite.« Nato pa je stvarno dodal: »Ako se pa kdo pregreši [zaradi podedovane nepopolnosti], imamo Odvetnika pri Očetu, Jezusa Kristusa.« (1. Janezov 2:1) Da, Jehova je priskrbel Jezusovo odkupno žrtev, da bi Mu lahko sprejemljivo služili kljub naši nepopolni naravi. Ali nas to ne spodbuja k temu, da hočemo narediti vse, kar moremo, da bi Jehovu ugajali?

Dobra novica in Božja pravica

8., 9. Kako se Jehovova pravica kaže z oznanjevanjem dobre novice?

8 Po Božji pravici lahko ravnamo, jo pravzaprav posnemamo, tudi tako, da polno sodelujemo pri oznanjevanju dobre novice o Božjem kraljestvu drugim. Kako pa sta Jehovova pravica in dobra novica povezani?

9 Jehova te hudobne stvarnosti ne bo uničil, ne da bi prej razglasil svarilo. Jezus je v svoji prerokbi o tem, kaj se bo dogajalo v času konca, rekel: »Med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij [dobra novica, NW].« (Marko 13:10; Matevž 24:3) Beseda »poprej« tukaj kaže na to, da se bodo za oznanjevanjem Kraljestva po vsem svetu zvrstili še drugi dogodki. Med temi dogodki je tudi napovedana velika stiska, ki bo pomenila uničenje hudobnih in pripravila pot pravičnemu novemu svetu. (Matevž 24:14, 21, 22) Brez dvoma ne more Jehova nihče obtožiti, da je do hudobnih nepravičen. Z razglašanjem svarila daje takšnim ljudem veliko priložnosti, da se spremenijo in tako ubežijo uničenju. (Jona 3:1–10)

Božjo pravico kažemo, kadar se z drugimi nepristransko pogovarjamo o dobri novici

10., 11. Kako Božjo pravico z oznanjevanjem dobre novice odsevamo mi?

 10 Kako pa Božjo pravico z oznanjevanjem dobre novice odsevamo mi? Predvsem je edino prav, da naredimo, kar moremo, da bi še drugim pomagali do rešitve. Pomisli še enkrat na ponazoritev, namreč da bi bil rešen s potapljajoče se ladje. Ko bi bil na varnem v rešilnem čolnu, bi gotovo hotel pomagati drugim, ki bi bili še vedno v vodi. Podobno čutimo dolžnost do tistih, ki se še vedno s težavo prebijajo skozi »vode« tega hudobnega sveta. Res je, da mnogi naše sporočilo zavračajo. Toda vse dokler je Jehova še potrpežljiv, smo odgovorni za to, da jim damo priložnost, da »pridejo do kesanja« in smejo upati na rešitev. (2. Petrov 3:9NW)

11 Z oznanjevanjem dobre novice vsem, ki jih srečamo, pa pravico kažemo še na en pomemben način: smo nepristranski. Spomni se, da »Bog ne gleda na lice [ni pristranski, NW], temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično«. (Dejanja 10:34, 35) Če želimo posnemati Njegovo pravico, ne smemo ljudi vnaprej soditi. Namesto tega se moramo o dobri novici z njimi pogovarjati ne glede na njihovo raso, družbeni ali gmotni položaj. Tako vsem, ki hočejo poslušati, dajemo priložnost, da slišijo dobro novico in se nanjo odzovejo. (Rimljanom 10:11–13)

Kako ravnamo z drugimi

12., 13. a) Zakaj ne bi smeli nikogar prenagljeno soditi? b) Kaj pomeni Jezusov nasvet »ne sodite več« in »ne obsojajte več«? (Glej tudi podčrtno opombo.)

12 Pravico pa lahko kažemo tudi tako, da z drugimi ravnamo enako, kot Jehova ravna z nami. Vse prelahko je soditi druge, kritizirati njihove napake in dvomiti o njihovih motivih. Kdo med nami pa bi hotel, da bi Jehova  temeljito in neusmiljeno preiskoval naše motive in pomanjkljivosti? Jehova z nami ne ravna tako. Psalmist je opazil: »Ako boš [bi, NW] gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Psalm 130:3) Ali nismo hvaležni, da se naš pravični in usmiljeni Bog ne ustavlja na naših napakah? (Psalm 103:8–10) Kako naj bi torej mi ravnali z drugimi?

13 Če razumemo usmiljeno naravo Božje pravice, ne bomo drugih prenagljeno sodili v zadevah, ki se nas sploh ne tičejo oziroma so manj pomembne. Jezus je v svojem govoru na gori posvaril: »Ne sodite več, da ne boste sojeni.« (Matevž 7:1NW) Po Lukeževem poročilu je Jezus še dodal: »Ne obsojajte več, in zagotovo ne boste obsojeni.« * (Lukež 6:37NW) Jezus se je zavedal, da so nepopolni ljudje nagnjeni k temu, da druge sodijo. Vsakdo med njegovimi poslušalci, ki je imel navado druge strogo soditi, je moral s tem prenehati.

14. Zaradi katerih razlogov moramo ‚nehati soditi‘ druge?

14 Zakaj moramo ‚nehati soditi‘ druge? Eden od razlogov je naša omejena oblast. Učenec Jakob nas spominja: »Zakonodajalec in sodnik pa je samo eden« – Jehova. Jakob zato ostro sprašuje: »Kdo pa si ti, da sodiš bližnjega?« (Jakob 4:12EI; Rimljanom 14:1–4) Poleg tega pa lahko zaradi naše grešne narave zlahka sodimo krivično. Pogled na soljudi nam lahko popačijo tudi mnoga naša stališča in motivi, pa tudi predsodki, ranjen ponos, ljubosumnost in samopravičnost. Imamo pa še druge omejitve, in razmišljanje o njih bi nas moralo odvrniti od tega, da bi  pri drugih prenagljeno iskali napake. Ne moremo namreč brati srca, niti ne poznamo vseh okoliščin drugih ljudi. Kdo smo torej mi, da bi sovernikom pripisovali napačne motive oziroma kritizirali njihovo prizadevanje v Božji službi? Koliko boljše je, da posnemamo Jehova in na naših bratih in sestrah iščemo dobro, kot pa da bi se osredotočali na njihove napake!

15. Za katere besede in kakšno ravnanje ni prostora med častilci Boga in zakaj?

15 Kaj pa lahko rečemo o tem, ali smemo soditi člane naše družine? Žal se v današnjem svetu najstrožje sodi tam, kjer bi moral prevladovati mir – doma. Nič neobičajnega ni, če slišimo o žaljivih in nasilnih možeh, ženah oziroma starših, ki družinske člane »obsodijo« na nenehno besedno in fizično trpinčenje. Toda med častilci Boga  ni prostora za grde besede, strupeni sarkazem in grdo ravnanje. (Efežanom 4:29, 31; 5:33; 6:4) Jezusov nasvet, naj ‚nehamo soditi‘ in ‚nehamo obsojati‘, moramo udejanjati tudi doma. Spomni se, da pravico kažemo tudi tako, da z drugimi ravnamo enako, kot Jehova ravna z nami. In naš Bog z nami nikoli ne ravna osorno oziroma kruto. S tistimi, ki ga ljubijo, je rajši »milosrčen«. (Jakob 5:11) Kako čudovit zgled, ki ga lahko posnemamo!

Starešine služijo »po pravici«

16., 17. a) Kaj Jehova pričakuje od starešin? b) Kaj je treba storiti, kadar grešnik ne pokaže iskrenega kesanja, in zakaj tako?

16 Vsi mi smo odgovorni za to, da ravnamo pravično, vendar pa so starešine v krščanski občini glede tega še posebej odgovorni. Bodi pozoren na to, kako so »knezi« oziroma starešine preroško opisani v Izaiju: »Glej, v pravičnosti bo kraljeval kralj in po pravici bodo kneževali knezi.« (Izaija 32:1) Da, Jehova od starešin pričakuje, da bodo služili v prid pravici. Kako lahko to storijo?

17 Ti duhovno usposobljeni možje se dobro zavedajo, da pravica oziroma pravičnost zahteva, da mora občina ostati čista. Kdaj pa kdaj so zato starešine dolžni soditi, ko gre za hujši prestopek. Takrat se spominjajo, da si Božja pravica prizadeva izkazati usmiljenje, kadar koli je to le mogoče. Zato skušajo grešnika navesti na kesanje. Toda kaj, če grešnik ne pokaže iskrenega kesanja kljub prizadevanju starešin, da bi mu pomagali? Jehovova Beseda s popolno pravico ukazuje, da je treba odločno ukrepati: »Odpravite hudobnika izmed sebe!« To pomeni, da ga je treba izključiti iz občine. (1. Korinčanom 5:11–13; 2. Janezov 9–11) Starešinam je žal, kadar morajo tako ostro ukrepati, vendar se zavedajo, da je to treba narediti, da bi zaščitili moralno in duhovno čistost občine. Pa še takrat upajo, da se  bo grešnik nekega dne spametoval in vrnil v občino. (Lukež 15:17, 18)

18. Kaj imajo starešine vedno v mislih, kadar drugim svetujejo iz Biblije?

18 Služiti v prid pravici pomeni tudi svetovati iz Biblije, kadar je to treba. Seveda starešine pri drugih napak ne iščejo. Niti ne korigirajo vsakogar že za vsako malenkost. Toda sovernik morda ‚napravi napačen korak, še preden se tega zave‘ (NW). Starešine se takrat spominjajo, da Božja pravica ni niti kruta niti brezčutna, to pa jih spodbudi, da mu ‚pomagajo v pravi stan v duhu krotkosti‘. (Galatom 6:1) Zato zablodelega ne oštevajo niti z njim ne govorijo osorno. Namesto tega lahko tistega, ki se mu svetuje, spodbudi ravno ljubezniv nasvet. Tudi kadar starešine karajo malo ostreje – naravnost prikažejo posledice nespametnega ravnanja – imajo vedno v mislih, da je sovernik, ki je zablodil, ovca v Jehovovi čredi. * (Lukež 15:7) Kadar svetujejo oziroma karajo, ker jih k temu žene ljubezen, in kadar to tudi delajo z ljubeznijo, bodo zablodelemu veliko verjetneje pomagali v pravi stan.

19. O čem in na temelju česa se morajo starešine pogosto odločati?

19 Starešine se morajo pogosto odločati o stvareh, ki vplivajo na njihove sovernike. Občasno se na primer sestanejo, da bi pretehtali, ali tudi drugi bratje v občini izpolnjujejo pogoje za to, da bi jih lahko priporočili za starešine oziroma strežne služabnike. Zavedajo se, kako pomembno je, da so pri tem nepristranski. Zato se dajo pri takšnih postavitvah voditi Božjim zahtevam in se ne zanašajo le na lastno mnenje. Tako ravnajo ‚nepristransko in  ničesar ne storijo iz osebne naklonjenosti‘. (1. Timoteju 5:21SSP)

20., 21. a) Kakšni si starešine prizadevajo biti in zakaj? b) Kaj lahko starešine naredijo, da bi pomagali »malodušnim«?

20 Starešine pa Božjo pravico izvršujejo še drugače. Izaija, ki je napovedal, da bodo starešine služili »po pravici«, je potem nadaljeval: »Mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.« (Izaija 32:2) Starešine si torej prizadevajo, da bi bili svojim sočastilcem vir tolažbe in osvežitve.

21 Danes so mnogi potrebni spodbude zaradi vseh problemov, ki človeku zlahka vzamejo pogum. Starešine, kaj lahko naredite, da bi pomagali »malodušnim«? (1. Tesaloničanom 5:14) Poslušajte jih in se vživite v njihova čustva.  (Jakob 1:19) Morda se morajo o svojih ‚skrbeh‘ v srcu pogovoriti s kom, ki mu zaupajo. (Pregovori 12:25) Zagotovite jim, da so zaželeni, dragoceni in ljubljeni, tako pri Jehovu kot tudi pri svojih bratih in sestrah. (1. Petrov 1:22; 5:6, 7) Poleg tega lahko z njimi in zanje molite. Takšne lahko zelo potolaži, ko slišijo, kako starešina iz srca moli zanje. (Jakob 5:14, 15) Vašega ljubečega truda, s katerim hočete pomagati malodušnim, Bog pravice ne bo spregledal.

Starešine odsevajo Jehovovo pravico, kadar spodbujajo malodušne

22. Kako vse lahko posnemamo Jehovovo pravico in kakšen bo izid?

22 Zares lahko rečemo, da se bomo z Jehovom še bolj zbližali, če bomo posnemali njegovo pravico! Kadar se zavzamemo za njegova pravična merila, drugim govorimo o dobri novici, ki rešuje življenje, in smo na drugih odločeni iskati dobro, ne pa da gledamo na njihove napake, takrat odsevamo Božjo pravico. Starešine, ko pazite na čistost občine, krepilno svetujete iz Svetega pisma, se nepristransko odločate in spodbujate malodušne, takrat odsevate Božjo pravico. Kako zelo vesel mora biti Jehova, ko gleda iz nebes in vidi svoje ljudstvo, da si po najboljših močeh prizadeva ‚ravnati pravično‘, medtem ko hodi s svojim Bogom!

^ odst. 13 Nekateri prevodi tukaj pravijo »ne sodite« in »ne obsojajte«. Takšni prevodi namigujejo na to, naj »ne pričnemo soditi« in naj »ne pričnemo obsojati«. Vendar pa biblijski pisci tukaj rabijo nikalno zapoved v nedovršnem sedanjiku. Torej so se tukaj opisana dejanja takrat dogajala, vendar so se morala končati.

^ odst. 18 Biblija v Drugem listu Timoteju 4:2, NW, pravi, da morajo starešine včasih ‚karati, grajati, opominjati‘. Grška beseda, ki jo prevajamo z ‚opominjati‘ (parakaleʹo), lahko pomeni tudi »spodbujati«. Sorodna grška beseda paraʹkletos se lahko nanaša na zagovornika v pravni zadevi. Potemtakem morajo biti starešine, tudi kadar odločno karajo, v resnici pomočniki tistim, ki potrebujejo duhovno pomoč.

Spoznajte več

STRAŽNI STOLP – PREUČEVALNA IZDAJA

Zakaj so nekateri izobčeni?

Kako Božje ljubeče discipliniranje koristi tistemu, ki se iskreno kesa?

STRAŽNI STOLP – PREUČEVALNA IZDAJA

Krščanski starešine – sodelavci za našo radost

Kako starešine pomagajo bratom in sestram, da so srečni v Božji službi?