Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 15. POGLAVJE

Jezus ‚vzpostavi pravico na zemlji‘

Jezus ‚vzpostavi pravico na zemlji‘

1., 2. Kdaj in zakaj se je Jezus razjezil?

JEZUS je bil vidno jezen, in to upravičeno. Morda si ga takšnega težko predstavljaš, saj je bil tako krotek mož. (Matevž 21:5) Seveda se je popolnoma obvladal, saj je njegova jeza bila pravična. * Toda kaj je tega miroljubnega človeka tako razjezilo? Velika krivica.

2 Jeruzalemski tempelj je bil Jezusu zelo pri srcu. Na celem svetu je bil to edini sveti kraj, ki je bil posvečen čaščenju njegovega nebeškega Očeta. Judje iz mnogih dežel so prepotovali velike razdalje, da so tam častili Boga. Prihajali so celo bogaboječi Nejudje in vstopali na tempeljsko dvorišče, ki je bilo namenjeno posebej njim. Toda ko je Jezus na začetku svoje strežbe vstopil na področje templja, se je ob tem, kar je videl, zgrozil. Prostor je bil namreč bolj podoben tržnici kot pa hiši čaščenja! V njem se je gnetlo trgovcev in menjalcev denarja. Kje je torej videl krivico? Tem ljudem je bil Božji tempelj le kraj, kjer so izkoriščali ljudi, jih celo ropali. Zakaj lahko to rečemo? (Janez 2:14)

3., 4. Kako so v Jehovovi hiši pohlepno izkoriščali ljudi in kaj je Jezus naredil, da bi to popravil?

3 Verski voditelji so uzakonili pravilo, da se lahko tempeljski davek plača z eno samo posebno vrsto kovanca. Obiskovalci so morali svoj denar zamenjati za te kovance. Zato so menjalci denarja mize postavili kar znotraj templja in za vsako  menjavo zaračunali provizijo. Tudi prodaja živali je bila zelo donosen posel. Obiskovalci, ki so želeli darovati žrtve, so jih lahko kupili od katerega koli trgovca v mestu, vendar pa so tempeljski uradniki zlahka zavrnili njihove žrtve kot neprimerne. Za žrtve, ki so jih kupili kar na področju templja, pa je bilo gotovo, da bodo sprejete. Trgovci so zato včasih ljudem, ki so jim bili prepuščeni na milost in nemilost, zaračunavali pretirano visoke cene. * To je bilo še hujše od grobega komercializma. To je že mejilo na ropanje!

»Odnesite to odtod!«

4 Jezus ni mogel trpeti takšne krivice. To je bila hiša njegovega Očeta! Iz vrvi si je spletel bič in iz templja izgnal črede goveda in drobnice. Nato je z dolgimi koraki stopil do menjalcev denarja in jim prevrnil mize. Predstavljaj si vse te kovance, kako letijo po marmornatih tleh! Prodajalcem golobov je strogo zapovedal: ‚Odnesite to odtod!‘ (Janez 2:15, 16) Videti je bilo, da si ni nihče drznil nasprotovati temu pogumnemu možu.

»Kakršen oče, takšen sin«

5.–7. a) Kako je Jezusovo predčloveško življenje vplivalo na njegov občutek za pravico in kaj se lahko s preučevanjem njegovega zgleda naučimo? b) Kako se je Kristus že bojeval proti krivicam, pri katerih je šlo za Jehovovo suverenost in ime?

5 Trgovci so se seveda vrnili. Kaka tri leta kasneje se je Jezus znova spoprijel z isto krivico. Tokrat je citiral besede, ki jih je izrekel sam Jehova, s katerimi je ta obsodil ljudi, ki so iz Njegove hiše naredili »razbojniško jamo«. (Matevž 21:13; Jeremija 7:11) Da, ko je Jezus videl, kako so pohlepno izkoriščali ljudstvo in skrunili Božji tempelj, je čutil  podobno kot njegov Oče. In to ni nič presenetljivega! Jezusa je namreč njegov nebeški Oče poučeval nešteto milijonov let. Zato ga je vsega prežemal Jehovov občutek za pravico. Postal je živ zgled reka »Kakršen oče, takšen sin«. Če si torej želimo pridobiti jasno predstavo o tej Jehovovi lastnosti, o pravici, je najboljše, da razmišljamo o zgledu Jezusa Kristusa. (Janez 14:9, 10)

6 Jehovov edinorojeni Sin je bil zraven, ko je Satan Bogu Jehovu po krivici rekel, da je lažnivec in podvomil o pravičnosti njegovega vladanja. Kakšno obrekovanje! Sin je prav tako slišal Satanov kasnejši izziv, da Jehovu nihče ne bo služil nesebično, iz ljubezni. Te lažne obtožbe so Sinovo pravično srce gotovo zelo prizadele. Kako navdušen je moral biti, ko je izvedel, da bo predvsem on tisti, ki bo vrnil Očetu dobro ime! (2. Korinčanom 1:20) Kako pa naj bi to naredil?

7 Kot smo ugotovili v 14. poglavju, je Jezus Kristus na obtožbe, s katerimi je Satan izpodbijal značajnost Jehovovih stvarjenj, dokončno in odločilno odgovoril. Tako je postavil temelj za dokončno opravičenje Jehovove suverenosti in posvetitev Njegovega imena. Kot Jehovov Knez bo Božjo pravico vzpostavil po vsem vesolju. (Dejanja 5:31) Božjo pravico pa je kazal tudi s svojim življenjem na zemlji. Jehova je zanj rekel: »Dal mu bom svojega duha in narodom bo oznanil pravico [jasno pokazal, kaj je pravica, NW].« (Matevž 12:18EI) Kako je Jezus izpolnil te besede?

Jezus razjasni, »kaj je pravica«

8.–10. a) Kako se je z ustnim izročilom judovskih verskih voditeljev še večal prezir do Nejudov in žensk? b) Kako je ustna postava Jehovov sabatni zakon spremenila v breme?

8 Jezus je ljubil Jehovovo postavo in po njej živel. Verski voditelji njegovih dni pa so jo izkrivljali in zlorabljali.  Jezus jim je rekel: ‚Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, [. . .] ker ste opustili, kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo.‘ (Matevž 23:23SSP) Ti učitelji Božje postave gotovo niso jasno pokazali, »kaj je pravica«. Namesto tega so Božjo pravico zakrili. Kako pa? Razmisli o nekaterih zgledih.

9 Jehova je svojemu ljudstvu zapovedal, naj bo ločeno od poganskih narodov, ki so jih obkrožali. (1. kraljev 11:1, 2) Vendar pa so nekateri fanatični verski voditelji ljudstvo spodbujali, naj vse Nejude prezirajo. V Mišni je celo naslednje pravilo: »Živino se ne sme puščati v krčmah Nejudov, saj so ti zmožni bestialnosti.« Takšen posplošen predsodek do vseh Nejudov je bil krivičen in povsem v nasprotju z duhom mojzesovske postave. (3. Mojzesova 19:34) Druga človeška pravila pa so poniževala ženske. Ustna postava je velevala, da mora žena hoditi za svojim možem in ne zraven njega. Moške so svarili, naj se v javnosti ne pogovarjajo z žensko, niti s svojo ženo. Tako kot sužnjem tudi ženskam ni bilo dovoljeno pričati na sodišču. Obstajala je celo uradna molitev, v kateri so se možje Bogu zahvaljevali za to, da niso ženske.

10 Verski voditelji so zakopali Božjo postavo pod množico človeških pravil in predpisov. Sabatni zakon je na primer samo prepovedoval delo na sabat, zaradi česar je bil ta dan posvečen čaščenju, duhovni osvežitvi in počitku. Toda farizeji so iz tega zakona naredili breme. Sami so pričeli odločati o tem, kaj pravzaprav je »delo«. Devetintrideset različnih aktivnosti so označili za delo, na primer žetev in lov. Takšno kategoriziranje je povzročilo neskončno veliko vprašanj. Ali je človek lovil, če je na sabat ubil bolho? Ali je žel, če si je utrgal pest zrnja, medtem ko je hodil ob njivi z žitom? Ali je delal, če je zdravil bolnega?  Takšna vprašanja so uredili s togimi, podrobnimi pravili.

11., 12. Kako je Jezus jasno pokazal, da je proti nesvetopisemskim izročilom farizejev?

11 Kako naj bi Jezus pomagal ljudem, ki so živeli v takšnem okolju, da bi lahko razumeli, kaj je pravica? S svojim učenjem in življenjem se je pogumno zoperstavil tem verskim voditeljem. Razmisli najprej o nekaterih njegovih naukih. Številna pravila, ki so si jih izmislili ljudje, je naravnost obsodil z besedami: »S svojim izročilom, ki ga širite, razveljavljate božjo besedo.« (Marko 7:13EI)

12 Jezus je energično učil, da so farizeji glede sabatnega zakona v zmoti, da so v resnici zgrešili namen tega zakona. Pojasnil je, da je Mesija »gospodar sabata« in ima potemtakem vso pravico na ta dan zdraviti ljudi. (Matevž 12:8NW) Da bi to poudaril, je na sabat s čudežem javno zdravil ljudi. (Lukež 6:7–10) Te ozdravitve so bile le predokus zdravljenja, ki ga bo med svojo tisočletno vlado opravljal po vsej zemlji. Ta milenij bo sam po sebi največji sabat, ko bo vse zvesto človeštvo po stoletjih muk zaradi bremena greha in smrti končno počivalo.

13. Katera postava je pričela veljati po Kristusovi zemeljski strežbi in kako se je razlikovala od svoje predhodnice?

13 Kaj je pravica, je Jezus jasno pokazal tudi z novo postavo, »postavo Kristusovo«, ki je pričela veljati po tem, ko je končal svojo zemeljsko strežbo. (Galatom 6:2) V nasprotju s svojo predhodnico, mojzesovsko postavo, ta nova postava ni temeljila na vrsti napisanih zapovedi, temveč predvsem na načelih. Kljub temu pa je v njej nekaj izrecnih zapovedi. Eno od teh je Jezus imenoval ‚nova zapoved‘. Jezus je namreč vse svoje sledilce učil, naj drug drugega ljubijo tako, kot je on ljubil njih. (Janez 13:34, 35) Da, požrtvovalna ljubezen naj bi bila razpoznavni znak vseh tistih, ki živijo po ‚Kristusovi postavi‘.

 Živ zgled pravice

14., 15. Kako je Jezus pokazal, da se zaveda meja svojih pristojnosti in zakaj nas to pomirja?

14 Jezus pa o ljubezni ni le učil. On je po ‚Kristusovi postavi‘ živel. Poosebljal jo je v vsem svojem življenju. Razmisli o treh načinih, kjer se iz Jezusovega zgleda jasno vidi, kaj je pravica.

15 Prvič se je Jezus tankovestno pazil, da ne bi komu napravil kake krivice. Morda si že opazil, da se mnogo krivic zgodi takrat, kadar nepopolni ljudje postanejo predrzni in prekoračijo meje svoje pristojnosti. Jezus tega ni delal. Nekoč je k njemu pristopil mož in mu rekel: »Učenik, reci bratu mojemu, naj si razdeli z menoj dedino.« Kaj mu je Jezus odgovoril? »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca vama?« (Lukež 12:13, 14) Ali ni to nekaj izrednega? Jezus je po razumu, razsodnosti in tudi stopnji od Boga dane oblasti presegal vsakogar na zemlji. Kljub temu pa se v to zadevo ni želel vtikati, saj mu ni bila podeljena za to določena oblast, s katero bi to lahko storil. Jezus je bil glede tega vedno skromen, tudi v tisočletjih svojega predčloveškega obstoja. (Juda 9) Dejstvo, da ponižno zaupa Jehovu, da on odloči o tem, kaj je pravično, nam veliko pove o Jezusovi pravičnosti.

16., 17. a) Kako je Jezus kazal pravico pri oznanjevanju dobre novice o Božjem kraljestvu? b) Kako je Jezus pokazal, da je v svojem čutu za pravico usmiljen?

16 Drugič je Jezus pravico kazal s tem, kako je oznanjeval dobro novico o Božjem kraljestvu. Nikoli ni bil pristranski. Namesto tega si je zelo prizadeval doseči ljudi vseh vrst, pa naj so bili bogati ali revni. V nasprotju z njim pa so farizeji revne, preproste ljudi odpravljali z zaničljivko am haárec oziroma »ljudje zemlje«. Jezus je to krivico pogumno popravil. Kadar je ljudi učil o dobri novici, kadar je z njimi jedel, jih hranil, zdravil oziroma jih celo obujal, se je  držal pravice Boga, ki želi priti do ‚ljudi vseh vrst‘. * (1. Timoteju 2:4NW)

17 Tretjič pa je bil Jezus v svojem čutu za pravico nadvse usmiljen. Zelo si je prizadeval grešnikom pomagati. (Matevž 9:11–13) Rade volje je pomagal ljudem, ki se sami niso mogli zaščititi. Verskim voditeljem se na primer ni pridružil, ko so ti širili nezaupanje do vseh Nejudov. Usmiljeno je pomagal in učil nekatere od teh, čeprav je bil predvsem poslan k judovskemu ljudstvu. Pripravljen je bil s čudežnim ozdravljenjem pomagati rimskemu vojaškemu poveljniku in rekel: »Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolike vere.« (Matevž 8:5–13)

18., 19. a) Kako se je Jezus zavzel za dostojanstvo žensk? b) Kako lahko v Jezusovem zgledu vidimo povezavo med pogumom in pravico?

18 Podobno Jezus ni podpiral prevladujočega gledišča, ki so ga imeli do žensk. Namesto tega je pogumno delal tisto, kar je bilo pravično. Samarijanke so imeli za ravno toliko nečiste kot Nejude. Kljub temu pa je Jezus brez odlašanja oznanjeval Samarijanki pri siharskem vodnjaku. Pravzaprav se je ravno tej ženski prvič odkrito predstavil kot obljubljeni Mesija. (Janez 4:6, 25, 26) Farizeji so govorili, da se ženske ne sme učiti o Božji postavi, Jezus pa je veliko časa in moči porabil za to, da je učil ženske. (Lukež 10:38–42) In čeprav je izročilo velevalo, da pričevanju ženske ni vredno zaupati, je Jezus nekaj žen počastil s posebno prednostjo, da so ga po vstajenju videle prve. Rekel jim je celo, naj za ta najpomembnejši dogodek povedo njegovim učencem, moškim! (Matevž 28:1–10)

 19 Da, Jezus je narodom jasno pokazal, kaj je pravica. Mnogokrat je zaradi tega sam veliko tvegal. V njegovem zgledu vidimo, da je za podpiranje resnične pravice potreben pogum. Povsem ustrezno je zato imenovan »lev, ki je iz roda Judovega«. (Razodetje 5:5) Spomni se, da je lev simbol pogumne pravice. V bližnji prihodnosti pa bo Jezus uveljavil še večjo pravico. V najpolnejšem pomenu besede bo vzpostavil ‚pravico na zemlji‘. (Izaija 42:4SSP)

Mesijanski kralj ‚na zemlji vzpostavi pravico‘

20., 21. Kako se Mesijanski kralj v našem času zavzema za pravico po vsej zemlji in v krščanski občini?

20 Odkar je Jezus leta 1914 postal Mesijanski kralj, se zavzema za pravico na zemlji. Kako pa? Zavzel se je za to, da se izpolnjuje njegova prerokba, ki jo najdemo v Matevževem evangeliju 24:14. Jezusovi sledilci na zemlji ljudi v vseh deželah učijo resnico glede Jehovovega kraljestva. Tako kot Jezus oznanjujejo nepristransko in pravično ter iščejo vsakogar, pa naj je mlad ali star, bogat ali reven, moški ali ženska, da bi imel priložnost spoznati Jehova, Boga pravice.

21 Jezus se zavzema za pravico tudi znotraj krščanske občine, katere glava je. Kot je bilo prerokovano, skrbi za »ljudi darove«, zveste krščanske starešine, ki v občini vodijo. (Efežanom 4:8–12NW) Ko ti možje pasejo dragoceno Božjo čredo, se pri zavzemanju za pravico ravnajo po zgledu Jezusa Kristusa. Vedno imajo v mislih, da Jezus želi, da se z njegovimi ovcami ravna pravično, ne glede na njihov položaj, ugled oziroma gmotna sredstva.

22. Kaj Jehova čuti, ker se v današnjem svetu krivičnost tako bohoti, in kaj je svojemu Sinu glede tega naložil?

22 V bližnji prihodnosti pa bo Jezus po vsej zemlji vzpostavil pravico brez primere. V tem pokvarjenem svetu se  krivica bohoti. Vsak otrok, ki umre zaradi lakote, je žrtev neopravičljive krivice, še posebej če pomislimo na to, koliko denarja in časa se zapravi za izdelavo orožja in za zadovoljevanje sebičnih želja tistih, ki se ženejo za užitki. Milijoni ljudi, ki vsako leto po nepotrebnem umrejo, so le ena od mnogih oblik krivičnosti, vse pa vzbujajo Jehovovo pravično jezo. Ta je svojega Sina določil za to, da bo bojeval pravično vojno proti vsej tej hudobni stvarnosti in za vedno naredil konec vsej krivičnosti. (Razodetje 16:14, 16; 19:11–15)

23. Kako se bo Kristus po harmagedonu vso večnost zavzemal za pravico?

23 Vendar pa Jehovova pravica ne zahteva le tega, da se uniči hudobne. Jehova je svojega Sina postavil tudi za to, da bo vladal kot »Knez miru«. Po harmagedonski vojni bo Jezusova vlada po vsej zemlji vzpostavila mir, on pa bo vladal »s pravico«. (Izaija 9:6, 7) Jezus se bo takrat veselil, da bo lahko popravil vse krivice, ki na svetu povzročajo toliko bede in trpljenja. Vso večnost bo zvesto podpiral Jehovovo popolno pravico. Torej je življenjsko pomembno, da si prizadevamo posnemati Jehovovo pravico že sedaj. Poglejmo si, kako lahko to storimo.

^ odst. 1 Jezus je pravično jezo kazal podobno kot Jehova, ki je »poln srda«, ko gre za vso hudobijo. (Nahum 1:2) Potem ko je Jehova svojemu trmastemu ljudstvu na primer rekel, da so njegovo hišo spremenili v ‚jamo razbojnikov‘, je dejal: »Jeza moja in srditost moja se razlije nad to mesto.« (Jeremija 7:11, 20)

^ odst. 3 Kot piše v Mišni, je nekaj let za tem prišlo do nezadovoljstva zaradi visokih cen golobov, ki so jih prodajali v templju. Ceno so takoj zmanjšali za kakih 99 odstotkov! Komu je ta donosna trgovina prinašala največji dobiček? Nekateri zgodovinarji namigujejo, da so bili tempeljski trgi v lasti hiše velikega duhovnika Ana, s tem pa si je ta duhovniška družina pridobila večino svojega ogromnega bogastva. (Janez 18:13)

^ odst. 16 Farizeji so imeli te preproste ljudi, ki v Postavi niso bili izurjeni, za ‚preklete‘. (Janez 7:49) Pravili so, da človek takšnih ljudi ne bi smel učiti, ne bi smel z njimi sklepati kupčij, niti z njimi jesti oziroma moliti. Če bi kdo svoji hčeri dovolil, da bi se z enim od njih poročila, bi bilo to hujše, kot če bi jo vrgel zverem. Sodili so, da vstajenjsko upanje takšnim preprostim ljudem ni namenjeno.

Spoznajte več

100 let kraljestvene vlade – kako je to povezano s teboj?

Kako nam kraljestvena vlada lahko koristi? Poučite se o tem, kako mesijanski kralj prečiščuje, izobražuje in organizira svoje podložnike.