Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 13. POGLAVJE

»Jehovova postava je popolna«

»Jehovova postava je popolna«

1., 2. Zakaj mnogi ljudje malo cenijo zakon, toda kako lahko mi začnemo čutiti glede Božjih zakonov?

»ZAKON je jama brez dna, ki [. . .] pogoltne vse.« Ta izjava je napisana v knjigi, ki je izšla že davnega 1712. leta. Njen avtor je obsodil pravni sistem, v katerem se sodni spori na sodiščih včasih vlečejo dolga leta in zato tisti, ki iščejo pravico, nazadnje obubožajo. Pravni in sodni sistem je v mnogih deželah tako kompleksen in poln krivic, predsodkov ter nedoslednosti, da se zakone že splošno prezira.

2 V nasprotju s tem pa razmisli o tehle besedah, ki so jih zapisali pred približno 2700 leti: »Kako ljubim zakon tvoj!« (Psalm 119:97) Zakaj je psalmist čutil tako močno ljubezen? Ker zakon, ki ga je hvalil, ni oblikovala nobena svetna vlada, temveč Bog Jehova. Ko boš preučeval Jehovove zakone, boš morda začel vedno bolj čutiti, kot je čutil psalmist. Takšno preučevanje ti bo omogočilo vpogled v največji sodstveni um vsega vesolja.

Vrhovni zakonodajalec

3., 4. Kako vse se je Jehova izkazal za Zakonodajalca?

3 »Zakonodajalec in sodnik je eden,« nam govori Biblija. (Jakob 4:12SSP) Jehova je zares edini resnični zakonodajalec. Tudi gibanje nebesnih teles urejajo ‚zakoni neba‘, ki jih je postavil on. (Job 38:33SSP) Jehovovi božanski zakoni prav tako vodijo miriade njegovih svetih angelov, saj so ti organizirani po natančno določenih položajih in pod Jehovovim poveljstvom služijo kot njegovi služabniki. (Psalm 104:4; Hebrejcem 1:7, 14)

4 Jehova pa je zakone dal tudi ljudem. Vsak od nas ima vest, ki je odsev Jehovovega čuta za pravico. Vest je nekakšen  notranji zakon, ki nam lahko pomaga pravilno ločevati od napačnega. (Rimljanom 2:14) Naša prastarša sta bila blagoslovljena s popolno vestjo, zato sta potrebovala le nekaj zakonov. (1. Mojzesova 2:15–17) Nepopolni človek pa potrebuje več zakonov, da bi ga ti vodili pri izpolnjevanju Božje volje. Zakone so tako od Boga Jehova prejeli patriarhi, na primer Noe, Abraham in Jakob, in jih potem prenesli na svojo družino. (1. Mojzesova 6:22; 9:3–6; 18:19; 26:4, 5) Jehova je povzročil, da je postal Zakonodajalec brez primere, ko je po Mojzesu dal izraelskemu narodu Postavin zakonik. Ta zakonik nam omogoča obširen uvid v Jehovov čut za pravico.

Kratek pregled mojzesovske postave

5. Ali je bila mojzesovska postava preobsežen, zapleten skupek zakonov in zakaj odgovarjaš tako?

5 Videti je, da mnogi menijo, da je bila mojzesovska postava preobsežen, zapleten skupek zakonov. Takšna misel je daleč od resnice. Postavo resda sestavlja več kot 600 zakonov. To se morda sliši veliko, toda samo pomisli: ob koncu 20. stoletja so zvezni zakoni Združenih držav zapolnili več kot 150.000 strani pravnih knjig. Vsaki dve leti temu dodajo še kakih 600 novih zakonov! Če torej govorimo samo o količini, potem številčnost človeških zakonov kar zasenči mojzesovsko postavo. Pa vendar je Božja postava Izraelce vodila tudi na življenjskih področjih, ki se jih današnji zakoni niso še niti dotaknili. Pa si na kratko poglejmo njeno vsebino.

6., 7. a) V čem se mojzesovska postava tako razlikuje od vseh drugih zakonikov in katera je v Postavi največja zapoved? b) Kako so lahko Izraelci kazali, da sprejemajo Jehovovo suverenost?

6 Postava je poveličevala Jehovovo suverenost. V tem se noben drug zakonik ne more primerjati z mojzesovsko postavo. Njen najvišji zakon se glasi: »Poslušaj, Izrael: GOSPOD, naš Bog, je edini GOSPOD. Zato ljubi GOSPODA, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje.« Kako naj bi mu Božje ljudstvo izkazovalo to ljubezen?  Tako da bi mu služili in se podrejali njegovi suverenosti. (5. Mojzesova 6:4, 5; 11:13)

7 Vsak Izraelec je to, da sprejema Jehovovo suverenost, kazal tako, da se je podrejal nadrejenim. Starši, poglavarji, sodniki, duhovniki in nazadnje tudi kralj so vsi samo predstavljali Božjo oblast. Na vsak upor zoper te nadrejene je Jehova gledal kot na upor zoper sebe. Po drugi strani pa so ti, ki jim je bila oblast zaupana, tvegali Jehovovo jezo, če so z njegovim ljudstvom ravnali krivično oziroma ošabno. (2. Mojzesova 20:12; 22:28; 5. Mojzesova 1:16, 17; 17:8–20; 19:16, 17) Tako so bili oboji odgovorni za to, da so podpirali Božjo suverenost.

8. Kako je Postava vzdrževala visoko raven Jehovovih meril za svetost?

8 Postava je vzdrževala visoko raven Jehovovih meril za svetost. Besedi »svet« in »svetost« se v mojzesovski postavi pojavljata več kot 280-krat. Postava je Božjemu ljudstvu pomagala ločevati med čistim in nečistim, saj je navajala približno 70 različnih reči, zaradi katerih je Izraelec lahko postal obredno nečist. Ti zakoni so govorili o telesni higieni, hrani in celo odstranjevanju iztrebkov ter so bili za zdravje presenetljivo koristni. * Toda imeli so še višji namen – ljudstvo je bilo s tem vedno deležno Jehovove naklonjenosti, saj niso sodelovali pri grešnih običajih pokvarjenih narodov, ki so jih obkrožali. Razmisli o naslednjem zgledu.

9., 10. Kateri predpisi glede spolnih odnosov in poroda so bili del postavine zaveze in kako so ti zakoni ljudstvu koristili?

9 Predpisi postavine zaveze so določali, da spolni odnosi in porod (tudi pri poročenih) za nekaj časa povzročijo nečistost. (3. Mojzesova 12:2–4; 15:16–18) Takšni predpisi teh čistih Božjih darov niso črnili. (1. Mojzesova 1:28; 2:18–25) Pač pa  so ti zakoni vzdrževali visoko raven Jehovove svetosti, njegove častilce pa ščitili pred onečaščanjem. Vredno je omeniti, da so narodi, ki so obkrožali Izrael, čaščenje radi mešali s spolnostjo in obredi plodnosti. H kanaanski religiji je spadala moška in ženska prostitucija. To je povzročilo nastanek in širjenje najhujše izprijenosti. V nasprotju s tem, pa je Postava Jehovovo čaščenje popolnoma ločila od spolnega življenja Izraelcev. * To pa jim je koristilo še drugače.

10 Ti zakoni so Izraelce učili o življenjsko važni resnici. * Kako se pravzaprav madež adamskega greha prenaša iz generacije na generacijo? Ali ne po spolnih odnosih in rojevanju? (Rimljanom 5:12) Da, Božja postava je Jehovovo ljudstvo spominjala na to, da je greh v resnici vedno navzoč. Vsi smo namreč rojeni v grehu. (Psalm 51:5) Zato potrebujemo odpuščanje in ponoven odkup, da bi se lahko zbližali z našim svetim Bogom.

11., 12. a) Katero zelo pomembno načelo glede pravice je zagovarjala Postava? b) Kako je Postava ščitila tudi pred prevračanjem pravice?

11 Postava je vzdrževala visoko raven Jehovove popolne pravice. Mojzesovska postava je zagovarjala načelo enakovrednosti oziroma uravnoteženosti, ko je šlo za pravico. Tako je Postava navajala: »Življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo.« (5. Mojzesova 19:21) V primeru kaznivih dejanj je torej kazen morala povsem ustrezati zločinu. Ta vidik božanske pravice je prežemal vso Postavo in je vse do danes zelo pomemben, če hočemo razumeti odkupno žrtev Kristusa Jezusa, kot bomo to videli v 14. poglavju. (1. Timoteju 2:5, 6NW)

 12 Postava je tudi ščitila pred prevračanjem pravice. Vsaj dve priči sta bili na primer potrebni, da bi bila obtožba pravnomočna. Kazen za krivo pričevanje je bila zelo stroga. (5. Mojzesova 19:15, 18, 19) Izrecno sta bili prepovedani tudi korupcija in podkupljivost. (2. Mojzesova 23:8; 5. Mojzesova 27:25) Božje ljudstvo se je moralo tudi pri poslovnih navadah ravnati po Jehovovih vzvišenih merilih za pravico. (3. Mojzesova 19:35, 36; 5. Mojzesova 23:19, 20) Ta vzvišeni in pravični zakonik je bil Izraelu v velik blagoslov!

Zakoni, ki pri sojenju poudarjajo usmiljenje in pošteno ravnanje

13., 14. Kako je Postava prispevala k poštenemu in pravičnemu ravnanju s tatom in njegovo žrtvijo?

13 Ali je bila mojzesovska postava tog, neusmiljen skupek pravil? Daleč od tega! Kralj David je po navdihnjenju napisal: »Jehovova postava je popolna.« (Psalm 19:7NW) Sam je dobro vedel, da je Postava prispevala k usmiljenju in poštenemu ravnanju. Kako pa?

14 V nekaterih deželah se danes zdi, da je zakon bolj prizanesljiv in naklonjen kriminalcem kot pa skrbi za žrtve. Tatovi na primer nekaj časa preživijo v zaporu. Medtem pa so žrtve morda še vedno brez ukradenega blaga, poleg tega pa morajo še plačevati davke, s katerimi takšnim kriminalcem omogočajo nastanitev in oskrbo s hrano. V starodavnem Izraelu pa ni bilo zaporov, kot jih poznamo danes. Postava je tudi natančno omejevala strogost kaznovanja. (5. Mojzesova 25:1–3) Tat je moral žrtvi povrniti, kar je ukradel. Zraven tega pa je moral še doplačati. Koliko? Različno. Očitno so imeli sodniki precej svobode, da so lahko pretehtali nekatere dejavnike, na primer grešnikovo kesanje. S tem si lahko razlagamo, zakaj je odškodnina, ki jo je moral glede na Tretjo Mojzesovo knjigo 6:1–7 plačati tat, mnogo manjša od odškodnine, določene v Drugi Mojzesovi knjigi 22:7.

15. Kako je Postava zagotavljala usmiljenje in pravico, če je kdo ubil človeka po nesreči?

 15 Postava je usmiljeno priznavala, da ni vsak prestopek storjen nalašč. Ko je na primer kdo ubil koga po nesreči, mu ni bilo treba dati življenja za življenje, če je prav ukrepal in pobegnil v eno od zavetnih mest, ki so bila raztresena po vsem Izraelu. Njegov primer so najprej preiskali postavljeni sodniki, nato pa je moral v zavetnem mestu ostati do smrti velikega duhovnika. Potem pa je bil svoboden in je lahko odšel živet, kamor je hotel. Tako mu je Božje usmiljenje koristilo. Hkrati pa je ta zakon tudi poudarjal veliko vrednost človeškega življenja. (4. Mojzesova 15:30, 31; 35:12–25)

16. Kako je Postava ščitila nekatere človekove osebne pravice?

16 Postava je tudi ščitila človekove osebne pravice. Razmisli denimo o tem, kako vse je ščitila zadolžene. Postava je prepovedovala, da bi upnik vstopil v dolžnikov dom in tam zasegel njegovo lastnino kot jamstvo za posojilo. Namesto tega je moral počakati pred hišo in dolžniku omogočiti, da mu je jamstvo prinesel sam. V posameznikov dom se tako ni smelo posegati. Če je upnik dolžniku za jamstvo vzel gornje oblačilo, mu ga je moral do večera vrniti, saj ga je dolžnik verjetno potreboval za to, da bi se ponoči grel. (5. Mojzesova 24:10–14)

17., 18. Kako so se Izraelci, ko je šlo za vojskovanje, razlikovali od drugih narodov in zakaj je bilo tako?

17 Postava je urejevala celo vojskovanje. Božje ljudstvo se ni vojskovalo zaradi želje po moči oziroma zavojevanju, ampak so delovali kot Božji posredniki v ‚GOSPODOVIH [Jehovovih, NW] vojnah‘. (4. Mojzesova 21:14) Velikokrat so morali Izraelci najprej postaviti pogoje za predajo. Če je mesto to možnost odklonilo, so ga smeli oblegati, toda po Božjih pravilih. Izraelskim vojakom ni bilo dovoljeno posiljevati žensk oziroma objestno pobijati ljudi, kot so to delali mnogi vojaki v zgodovini. Morali so celo spoštovati  okolje in niso smeli sekati sovražnikovega sadnega drevja. * Druge vojske niso imele takšnih omejitev. (5. Mojzesova 20:10–15, 19, 20; 21:10–13)

18 Ali te spreleti srh, ko slišiš, da v nekaterih deželah za vojake urijo že otroke? V starodavnem Izraelu niso v vojsko vpoklicali nobenega moškega, mlajšega od 20 let. (4. Mojzesova 1:2, 3) Celo odrasel moški je bil vojske prost, če je bil pretirano bojazljiv. Novoporočenec je bil vojske oproščen célo leto, da je lahko dočakal rojstvo dediča, še preden je nastopil takšno tvegano službo. Tako je lahko mladi soprog ‚razveseljeval‘ svojo ženo, je pojasnjevala Postava. (5. Mojzesova 20:5, 6, 8; 24:5)

19. Kateri predpisi, ki so tudi bili del Postave, so ščitili ženske, otroke, družine, vdove in sirote?

19 Postava je prav tako ščitila ženske, otroke in družine ter skrbela zanje. Staršem je ukazovala, naj svojim otrokom stalno posvečajo pozornost in jih poučujejo o duhovnih rečeh. (5. Mojzesova 6:6, 7) Pod grožnjo smrtne kazni je prepovedovala vse oblike krvoskrunstva. (3. Mojzesova, 18. poglavje) Prepovedovala je tudi prešuštvo, ki tako pogosto razdere družine ter uniči družinsko varnost in dostojanstvo. Postava je skrbela za vdove in sirote ter je s kar najkrepkejšimi mogočimi izrazi prepovedovala, da bi z njimi grdo delali. (2. Mojzesova 20:14; 22:22–24)

20., 21. a) Zakaj je mojzesovska postava med Izraelci dopuščala poligamijo? b) Zakaj se je Postava, ko je šlo za razvezo, razlikovala od meril, ki jih je Jezus kasneje ponovno uvedel?

20 Glede na vse to bi se kdo morda vpraševal: ‚Zakaj je potem Postava dopuščala poligamijo?‘ (5. Mojzesova 21:15–17) Takšne zakone moramo pregledati v luči časa.  Tisti, ki mojzesovsko postavo sodijo v luči današnjega časa in današnjih kultur, jo bodo gotovo napačno razumeli. (Pregovori 18:13) Jehova je že v Edenu postavil merila, po katerih je zakon postal trajna zveza med enim možem in eno ženo. (1. Mojzesova 2:18, 20–24) Do takrat, ko je Jehova dal Izraelcem Postavo, pa so bili običaji, kot je poligamija, že stoletja globoko ukoreninjeni. Jehova je zelo dobro vedel, da njegovo »trdovratno ljudstvo« pogosto ne bo uspelo ubogati niti najosnovnejših zapovedi, kot so bile na primer tiste, ki prepovedujejo malikovanje. (2. Mojzesova 32:9) Modro se je torej odločil, da takratnega časa ne bo izbral za to, da bi preoblikoval vse njihove zakonske običaje. Vendar pa moramo imeti v mislih, da poligamije ni vpeljal Jehova. Jo je pa po mojzesovski postavi med svojim ljudstvom uredil in preprečil, da ne bi kdo ta običaj zlorabljal.

21 Podobno temu je mojzesovska postava možu dovoljevala, da se je lahko od svoje žene razvezal zaradi sorazmerno mnogih resnih razlogov. (5. Mojzesova 24:1–4) Jezus je rekel, da je Bog judovskemu ljudstvu to dopustil ‚zaradi njihove trdosrčnosti‘. Toda takšno dopuščanje je bilo začasno. Jezus je za svoje sledilce ponovno uvedel Jehovova prvotna merila za zakon. (Matevž 19:8)

Postava je prispevala k večji ljubezni

22. Kako in do koga vse je mojzesovska postava spodbujala ljubezen?

22 Ali si lahko zamišljaš sodoben pravni sistem, ki bi spodbujal k ljubezni? Mojzesovska postava pa je bolj kot k čemu drugemu navajala k ljubezni. Samo v Peti Mojzesovi knjigi se namreč beseda »ljubezen« v različnih oblikah pojavlja več kot 20-krat. Zapoved »ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe« je bila druga največja zapoved v Postavi. (3. Mojzesova 19:18; Matevž 22:37–40) Člani Božjega ljudstva niso smeli takšne ljubezni izkazovati le drug  drugemu, temveč tudi tujcem, ki so bivali med njimi. Spominjati so se morali, da so tudi sami nekoč bili tujci. Ljubezen so morali izkazovati revnim in trpečim ter jim tudi gmotno pomagati. Niso smeli izkoriščati njihovega mučnega položaja. Zapovedano jim je celo bilo, naj bodo dobrotljivi in obzirni do živali, ki so nosile težko breme. (2. Mojzesova 23:6; 3. Mojzesova 19:14, 33, 34; 5. Mojzesova 22:4, 10; 24:17, 18)

23. K čemu je ljubezen vzgibavala pisca 119. psalma in za kaj bi se lahko odločili mi?

23 Kateri drug narod je še bil blagoslovljen s takšnim zakonikom? Nič čudnega torej ni, da je psalmist napisal: »Kako ljubim zakon tvoj!« Toda njegova ljubezen ni bila zgolj čustvo. Vzgibavala ga je k dejanjem, saj si je prizadeval ta zakon ubogati in po njem živeti. Naprej pa je napisal: ‚Ves dan je o njej [tvoji postavi] premišljevanje moje.‘ (Psalm 119:11, 97) Da, redno si je jemal čas za preučevanje Jehovovih zakonov. Brez dvoma jih je ob tem še bolj vzljubil. Hkrati pa je še bolj vzljubil tudi Postavodajalca, Boga Jehova. Tudi ti se še bolj zbližaj z Jehovom, Velikim postavodajalcem in Bogom pravice, medtem ko boš preučeval njegove zakone.

^ odst. 8 Zakoni, ki so na primer predpisovali, da je treba zakopavati človeške iztrebke, dati bolne v karanteno in to, da se mora vsak, ki bi se dotaknil trupla, okopati, so bili stoletja pred svojim časom. (3. Mojzesova 13:4–8; 4. Mojzesova 19:11–13, 17–19; 5. Mojzesova 23:13, 14)

^ odst. 9 Medtem ko so bile v kanaanskih templjih posebne sobe, namenjene za spolne dejavnosti, pa je mojzesovska postava določala, da nečisti v tempelj niso smeli niti vstopiti. Ker je torej spolni odnos povzročil začasno nečistost, ni mogel spolnosti nihče zakonito uvesti kot del čaščenja v Jehovovi hiši.

^ odst. 10 Glavni namen Postave je bil poučevati. Encyclopaedia Judaica navaja, da hebrejska beseda za »postavo«, tohráh, pomeni »poučevanje«.

^ odst. 17 Postava je odločno vpraševala: »Je li mar les na polju človek, da bi ga tudi oblegal?« (5. Mojzesova 20:19) Filon, judovski učenjak iz prvega stoletja, je citiral ta zakon in pojasnil, da Bog meni, da »jeze, ki je uperjena na ljudi, ni pravično stresati na reči, ki nimajo nič skupnega z zlom«.

Spoznajte več

Dobra religija spodbuja k ljubezni do soljudi

Katera religija uči svoje člane, naj premagujejo politične, rasne in ekonomske ovire, ki razdvajajo ljudi?