Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 12. POGLAVJE

»Je li mar krivičnost pri Bogu?«

»Je li mar krivičnost pri Bogu?«

1. Kako se verjetno počutimo, ko vidimo krivico?

OSTARELO vdovo ogoljufajo za njene življenjske prihranke. Brezčutni roditelj zapusti nemočnega dojenčka. Človek je zaprt za hudodelstvo, ki ga ni zagrešil. Kako se odzovete na takšne dogodke? Verjetno vas vsak od navedenih primerov vznemirja, in to iz razumljivega razloga. Ljudje imamo močan čut za to, kaj je prav in kaj narobe. Kadar se zgodi krivica, se razjezimo. Hočemo, da se žrtvi plača odškodnina in da se prestopnika kaznuje. Če se to ne zgodi, se morda sprašujemo: ‚Ali Bog ne vidi, kaj se dogaja? Zakaj ne ukrepa?‘

2. Kako se je na krivico odzval Habakuk in zakaj ga Jehova zaradi tega ni pograjal?

2 V vsej zgodovini so zvesti Jehovovi služabniki zastavljali podobna vprašanja. Prerok Habakuk je na primer takole molil k Bogu: »Zakaj moram gledati takó hudo krivico? Zakaj dopuščaš, da se povsod širi nasilje, nezakonitost, kriminal in krutost?« (Habakuk 1:3, Contemporary English Version) Jehova Habakuka zaradi njegovega iskrenega poizvedovanja ni pograjal, saj je ravno On ljudem vcepil že sam pojem pravice. Da, Jehova je s svojim globokim čutom za pravico v malem blagoslovil tudi nas.

Jehova sovraži krivico

3. Zakaj lahko rečemo, da se Jehova zaveda krivice bolj kot mi?

3 Jehova ni gluh za krivico. On vidi, kaj se dogaja. Biblija nam glede Noetovih dni pravi: ‚GOSPOD [Jehova, NW] je videl, da se množi hudobnost človekova na zemlji, in  da so vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas.‘ (1. Mojzesova 6:5) Pomisli o globljem pomenu te izjave. Naše zaznavanje krivice je pogosto omejeno na nekaj incidentov, za katere smo morda slišali ali jih sami doživeli. Jehova pa se zaveda krivice v svetovnem obsegu. On vidi vso krivico na zemlji! In to še ni vse. On lahko zazna nagibe srca – pokvarjeno mišljenje, ki se skriva za krivičnimi dejanji. (Jeremija 17:10)

4., 5. a) Kako se iz Biblije vidi, da je Jehovu mar za tiste, s katerimi ravnajo krivično? b) Kako je tudi Jehova doživel krivico?

4 Vendar pa Jehova ne ostaja samo pri tem, da se krivice zaveda. Njemu je tudi mar za tiste, ki krivico doživljajo. Ko so sovražni narodi kruto ravnali z njegovim ljudstvom, mu je bilo hudo »zaradi njih jokanja spričo tistih, ki so jih stiskali in mučili«. (Sodniki 2:18) Morda si že opazil, da postanejo nekateri ljudje, če so krivici vedno znova priče, zanjo vedno bolj neobčutljivi. Jehova pa ni takšen! Že kakih 6000 let opazuje krivico v vsej njeni razsežnosti, pa vendar je zato nič manj ne sovraži. Namesto tega nam Biblija zagotavlja, da se mu reči, kot so »jezik lažniv«, »roke, prelivajoče nedolžno kri« in »kriva priča, ki raznaša laži«, gnusijo. (Pregovori 6:16–19)

5 Razmisli tudi o tem, kako strogo je Jehova pograjal nepravične izraelske voditelje. »Ali ni vaša dolžnost poznati pravico?« (SSP) jih je po navdihnjenju vprašal njegov prerok. Jehova jim je najprej slikovito opisal, kako zlorabljajo moč, nato pa je napovedal, kakšen bo konec teh pokvarjencev: »Klicali [bodo] h GOSPODU [Jehovu, NW], pa jim ne odgovori; in skrije jim obličje svoje tisti čas primerno temu, kakor so hudobno delali.« (Miha 3:1–4) Kakšen odpor čuti Jehova do krivice! In to tudi zato, ker jo je sam izkusil na lastni koži! Že tisočletja ga Satan po  krivem sramoti. (Pregovori 27:11) Poleg tega pa je Jehova doživel najgrozovitejšo krivico, ko so njegovega Sina, ki »ni storil greha«, usmrtili kot zločinca. (1. Petrov 2:22; Izaija 53:9) Jasno je torej, da Jehova ni niti gluh niti brezbrižen do mučnega stanja tistih, ki trpijo zaradi krivice.

6. Kako se morda odzovemo, ko imamo opravka s krivico, in zakaj tako?

6 Kadar torej opazimo krivico oziroma sami postanemo žrtev nepoštenega ravnanja, je povsem naravno, da se energično odzovemo. Ustvarjeni smo po Božji podobi in krivica je v popolnem nasprotju z vsem, za kar se Jehova zavzema. (1. Mojzesova 1:27) Zakaj potem Bog dopušča krivico?

Sporno vprašanje Božje suverenosti

7. Opiši, kako je bila izpodbijana Jehovova suverenost?

7 Odgovor na to vprašanje je povezan z vprašanjem suverenosti. Kot smo že ugotovili, ima Stvarnik pravico vladati zemlji in vsem njenim prebivalcem. (Psalm 24:1; Razodetje 4:11) Vendar so že zgodaj v človeški zgodovini Jehovovo suverenost spodbijali. Kako se je to zgodilo? Jehova je prvemu človeku, Adamu, zapovedal, naj ne je iz točno določenega drevesa v vrtu, ki je bil njegov rajski dom. Kaj bi se zgodilo, če ne bi ubogal? ‚Gotovo boš umrl,‘ mu je rekel Bog. (1. Mojzesova 2:17SSP) Do Adama oziroma njegove žene, Eve, Božja zapoved nikakor ni bila nepravično stroga. Vseeno pa je Satan Evo prepričal, da ju Bog preveč omejuje. Kaj bi se zgodilo, če bi jedla sad s tega drevesa? Satan je Evi brez zadržkov rekel: »Nikakor ne umrjeta. Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, se vama odpro oči, in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo.« (1. Mojzesova 3:1–5, poudarili mi.)

8. a) Na kaj je Satan namigoval s tem, kar je rekel Evi? b) Kaj glede Božje suverenosti je Satan spodbijal?

 8 Satan s to izjavo ni namigoval le na to, da je Jehova Evi prikril pomembne informacije, ampak tudi na to, da se ji je zlagal. Pazil je, da ni podvomil o samem dejstvu, ali je Bog res suvereni vladar. Spodbijal pa je to, ali je res prav in pravično, da je Bog suveren, in ali si to zasluži. Z drugimi besedami je trdil, da Jehova svoje suverenosti ne uveljavlja pravično in kar najbolj v prid svojim podložnikom.

9. a) Kakšne so bile za Adama in Evo posledice neposlušnosti in katera pomembna vprašanja so se s tem sprožila? b) Zakaj Jehova ni upornikov preprosto pokončal?

9 Adam in Eva sta se nato uprla Jehovu, tako da sta jedla sad s prepovedanega drevesa. Zaradi neposlušnosti sta morala biti kaznovana s smrtjo, kot je to odredil Bog. Satanova laž pa je sprožila nekaj nadvse pomembnih vprašanj. Ali ima Jehova zares pravico vladati človeštvu ali pa naj bi si človek vladal sam? Ali Jehova svojo suverenost uveljavlja kar najbolje? Jehova bi lahko takrat uporabil svojo vsemogočno moč in upornike takoj pokončal. Vendar so se sporna vprašanja tikala Božjega vladanja in ne njegove moči. Bog torej z odstranitvijo Adama, Eve in Satana ne bi potrdil pravičnosti svoje vlade. Ravno nasprotno, zaradi tega bi se morda razvil še večji dvom o njegovem vladanju. Edino z minevanjem časa bi se lahko dokazalo, ali si morejo ljudje sami uspešno vladati neodvisno od Boga.

10. Kaj o človekovi vladi odkriva zgodovina?

10 Kaj je torej pokazal čas? V tisočletjih so ljudje preizkusili mnoge vladavine, od avtokracije in demokracije do socializma in komunizma. Njihovi skupni dosežki so povzeti v odkritem biblijskem komentarju: »Človek  vlada ljudem v njih nesrečo.« (Propovednik 8:9) Prerok Jeremija je torej povsem upravičeno izjavil: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23)

11. Zakaj je Jehova dovolil, da je na človeštvo prišlo trpljenje?

11 Jehova je že od samega začetka vedel, da bo človekova neodvisnost oziroma samovlada povzročila veliko trpljenja. Ali je bil potem krivičen, ker je dovolil, da se je neogibno res zgodilo? Sploh ne! Naj ponazorimo: denimo, da mora vaš otrok nujno na operacijo, da bi ga ozdravili smrtno nevarne bolezni. Zavedate se, da bo zaradi operacije nekoliko trpel, in zaradi tega vam je zelo hudo. Hkrati pa tudi veste, da bo vaš otrok zaradi tega kasneje v življenju boljšega zdravja. Podobno je tudi Bog vedel in celo napovedal, da bo njegovo dopuščanje človeške vlade s sabo prineslo tudi nekaj bolečin in trpljenja. (1. Mojzesova 3:16–19) Vedel pa je tudi, da bo trajno in res nekaj vredno olajšanje mogoče samo, če vsemu človeštvu dovoli, da okusi slabe sadove upora. Tako bi se lahko sporno vprašanje rešilo trajno, za vso večnost.

Vprašanje človekove značajnosti

12. Česa je Satan obtožil ljudi, kot se to vidi iz Jobovega primera?

12 S tem pa je povezan še en vidik te zadeve. Ko je Satan spodbijal zakonitost in pravičnost Božje vlade, ni le obrekoval Jehovove suverenosti, temveč tudi značajnost Božjih služabnikov. Pomisli na primer, kaj je Satan rekel Jehovu o pravičnem Jobu: »Nisi li kroginkrog varno ogradil njega in hiše njegove in karkoli ima? Delo  njegovih rok si blagoslovil in imetje njegovo se je razraslo po deželi! Pa le iztegni roko svojo in se dotakni vsega, kar ima, gotovo se ti v obraz tebe odreče [v obraz te bo preklinjal, SSP]!« (Job 1:10, 11)

13. Na kaj je Satan namigoval z obtoževanjem Joba in kako to zajema vse ljudi?

13 Satan je trdil, da Jehova s svojo zaščitno močjo Jobovo vdanost kupuje. S tem pa je namigoval, da Job značajnost samo hlini in da Boga časti le zaradi tega, kar lahko dobi v zameno. Trdil je, da bo svojega Stvarnika celo Job preklel, če ga Bog ne bo več blagoslavljal. Satan je vedel, da je bil Job izrazito ‚pošten in pravičen, da se je bal Boga in varoval hudega‘. * Če bi torej lahko zlomil Jobovo značajnost, kaj bi potem to govorilo o vseh drugih ljudeh? Tako je Satan pravzaprav podvomil o zvestovdanosti vseh tistih, ki želijo služiti Bogu. In res je Satan sporno vprašanje razširil in Jehovu rekel: »Vse, kar ima človek [in ne samo Job], da za življenje svoje.« (Job 1:8SSP; 2:4, poudarili mi.)

14. Kaj je zgodovina izpričala glede tega, kar je Satan obtoževal ljudi?

14 Zgodovina je pokazala, da so mnogi, podobno kot Job, ostali Jehovu zvestovdani kljub preizkušnjam, kar je ravno nasprotno od Satanovih trditev. S svojim zvestim življenjem so Jehovu razveselili srce in mu tako omogočili, da lahko Satanu odgovori na njegovo bahavo sramotenje, da bodo ljudje nehali služiti Bogu, takoj ko bodo stali pred nadlogami. (Hebrejcem 11:4–38) Da, prav naravnani ljudje Bogu niso hoteli obrniti hrbta. Celo kadar so se znašli v najbolj mučnih okoliščinah, so se še  bolj zanašali na Jehova, da jim bo dal moč zdržati. (2. Korinčanom 4:7–10)

15. Katero vprašanje bi se morda zastavilo glede Božjih preteklih in prihodnjih razsodb?

15 Toda to, kako Jehova uveljavlja pravico, zajema veliko več kot le sporna vprašanja suverenosti in človekove značajnosti. Biblija prav tako zapisuje Jehovove razsodbe glede posameznikov in tudi celih narodov. Prav tako so v njej zapisane prerokbe o sodbah, ki jih bo izvršil v prihodnosti. Zakaj lahko zaupamo, da je Jehova že v preteklosti sodil pravično in bo tako ravnal tudi v prihodnosti?

Zakaj je Božja pravica vzvišenejša

Jehova ne bo nikoli »pravičnega pokončal s krivičnim«

16., 17. Iz katerih zgledov se vidi, da imamo ljudje omejeno zmožnost zaznavanja, kadar gre za pravico?

16 O Jehovu lahko upravičeno rečemo: »Vse poti njegove so pravica.« (5. Mojzesova 32:4) Nihče med nami ne more tega trditi zase, saj nam naše omejene zmožnosti pogosto zameglijo zaznavanje tega, kar je prav. Razmisli na primer o Abrahamu. Pogajal se je z Jehovom glede uničenja Sodome, čeprav se je tam hudobija kar bohotila. Abraham je Jehova vprašal: »Boš li tudi pravičnega pokončal s krivičnim?« (1. Mojzesova 18:23–33) Seveda je bil odgovor negativen. Jehova je na Sodomo ‚dežil žveplo in ogenj‘ šele takrat, ko je pravični Lot s hčerama varno prišel v mesto Zoar. (1. Mojzesova 19:22–24) V nasprotju s tem pa se je Jona »jezil«, ko se je Bog Ninivljanov usmilil. Jona je že razglasil njihovo uničenje, zato bi bil zadovoljen, če bi se to tudi zgodilo, ne glede na njihovo iskreno kesanje. (Jona 3:10–4:1)

17 Jehova je Abrahamu zagotovil, da pravice ne uveljavlja le tako, da uniči krivične, ampak da tudi reši pravične.  Jona pa se je po drugi strani moral naučiti, da je Jehova usmiljen. Če se krivični spremenijo, jim ‚rad odpusti‘. (Psalm 86:5NW) Jehova ni podoben nekaterim nesamozavestnim ljudem in ne sodi nemilostno samo zato, da bi dokazal svojo moč, niti ne odtegne usmiljenja iz strahu pred tem, da bi ga imeli za slabiča. On je usmiljen, če le ima za to temelj. (Izaija 55:7; Ezekiel 18:23)

18. Iz Biblije pokaži, da Jehova ne ukrepa samo iz sentimentalnosti.

18 Vendar pa Jehova zato še ni slep zaradi sentimentalnosti. Ko se je njegovo ljudstvo pogreznilo v malikovanje, je odločno razglasil: »Sodil [te bom], kakor zaslužiš, in spravim vse gnusobe tvoje nadte. In oko moje ti ne prizanese in ne usmilim se, temuč ti dam, kakor si zaslužila.« (Ezekiel 7:3, 4) Kadar torej ljudje še naprej zakrknjeno vztrajajo pri svojem, jih Jehova temu ustrezno sodi. Vendar pa tako sodi na temelju trdnih dokazov. Ko mu je tako prišlo na ušesa »vpitje« glede Sodome in Gomore, je izjavil: »Zdaj pa pojdem doli in videl bom, ali so docela tako delali, kakor se glasi njih vpitje, ki je prišlo do mene.« (1. Mojzesova 18:20, 21) Kako hvaležni smo lahko, da Jehova ni podoben mnogim ljudem, ki prenagljeno sklepajo, še preden slišijo vsa dejstva! Jehova je resnično takšen, kot ga slika Biblija: »Zvest Bog je in v njem ni krivice.« (5. Mojzesova 32:4SSP)

Zaupaj v Jehovovo pravico

19. Kaj lahko naredimo, če nas begajo vprašanja o tem, kako Jehova uveljavlja pravico?

19 Biblija ne odgovarja na vsako vprašanje glede tega, kako je Jehova ravnal v preteklosti. Prav tako ne opisuje vseh podrobnosti o tem, kako bo v prihodnosti sodil posameznike in skupine ljudi. Kadar nas biblijska poročila oziroma prerokbe begajo zato, ker takšne podrobnosti  manjkajo, lahko pokažemo enako zvestovdanost, kot jo je pokazal prerok Miha, ki je napisal: »Čakal bom Boga rešenja svojega.« (Miha 7:7)

20, 21. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jehova vedno delal tisto, kar je prav?

20 Lahko smo prepričani, da bo Jehova vedno naredil tisto, kar je prav. Tudi ko je videti, da se ljudje ne menijo za krivico, on obljublja: »Moje je maščevanje, jaz povrnem.« (Rimljanom 12:19) Če smo pripravljeni čakati, bomo posnemali trdno prepričanost apostola Pavla, ki je izjavil: »Je li mar krivičnost pri Bogu? Nikakor ne.« (Rimljanom 9:14)

21 Medtem pa živimo v ‚nevarnih časih‘. (2. Timoteju 3:1) Zaradi krivičnosti in »zatiranja« se z mnogimi zelo slabo ravna. (Propovednik 4:1SSP) Toda Jehova se ni spremenil. Še vedno sovraži krivico in se zelo zanima za tiste, ki se jim krivica dogaja. Če bomo Jehovu in njegovi suverenosti ostali zvestovdani, nam bo dal moč, da bomo zdržali do določenega časa, ko bo pod vlado svojega Kraljestva popravil vse krivice. (1. Petrov 5:6, 7)

^ odst. 13 Jehova je o Jobu rekel: »Njemu ni na zemlji enakega.« (Job 1:8) Job je verjetno živel po smrti Jožefa in preden je bil Mojzes postavljen Izraelcem za voditelja. Za ta čas bi se torej lahko upravičeno reklo, da ni bil nihče tako značajen kot Job.

Spoznajte več

Božje obsodbe – ali so bile krute?

Da bi dobili odgovor na to vprašanje, si poglejte dva primera Božjih obsodb v Svetem pismu: vesoljni potop v Noetovih dneh in uničenje Kanaancev.

Ali boste zaupali Bogu?

Odkrijte zadovoljstvo, ki izvira iz tega, da poznate Boga tako dobro, kakor poznate zaupanja vrednega prijatelja.