Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 14. POGLAVJE

Jehova priskrbi »odkupnino za mnoge«

Jehova priskrbi »odkupnino za mnoge«

1., 2. Kako Biblija opisuje stanje človeštva in kateri je edini izhod iz tega stanja?

»VSE stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah.« (Rimljanom 8:22) S temi besedami apostol Pavel opisuje žalostne razmere, v katerih smo se znašli. S človeškega gledišča je videti, da se nikakor ni mogoče rešiti trpljenja, greha in smrti. Toda Jehova nima omejitev, ki jih imamo ljudje. (4. Mojzesova 23:19) Bog pravice nam je priskrbel izhod iz naše nadloge. Imenuje se odkupnina.

2 Odkupnina je Jehovovo največje darilo človeštvu. Omogoča nam odrešitev izpod greha in smrti. (Efežanom 1:7) Je temelj upanja na večno življenje v nebesih ali pa na rajski zemlji. (Lukež 23:43; Janez 3:16; 1. Petrov 1:4) Toda kaj točno je odkupnina? Kako nas ta uči o Jehovovi nenadkriljivi pravici?

Zakaj je bila odkupnina potrebna

3. a) Zakaj je prišlo do potrebe po odkupnini? b) Zakaj Bog ni mogel smrtne obsodbe nad Adamovimi potomci kar omiliti?

3 Do potrebe po odkupnini je prišlo zaradi Adamovega greha. Adam je s tem, ko se je Bogu uprl, svojim potomcem v dediščino zapustil bolezen, žalost, bolečino in smrt. (1. Mojzesova 2:17; Rimljanom 8:20) Bog se ni mogel vdati čustvom in smrtno obsodbo kar omiliti. S takšnim dejanjem bi prezrl svoj lastni zakon: »Plačilo za greh je smrt.« (Rimljanom 6:23) Če bi Jehova razveljavil svoja merila za pravico, bi v vsem vesolju zavladala kaos in nezakonitost!

4., 5. a) Kako je Satan obrekoval Boga in zakaj je bil Jehova dolžan odgovoriti na te izzive? b) Česa je Satan obtoževal Jehovove zvestovdane služabnike?

 4 Z uporom v Edenu so se odprla mnogo važnejša sporna vprašanja od upora samega, kot smo to ugotovili v 12. poglavju. Satan je hudo omadeževal Božje dobro ime. V bistvu je Jehova obtožil, da je lažnivec in surov diktator, ki je svoja stvarjenja oropal svobode. (1. Mojzesova 3:1–5) Ker je navidez prekrižal Božji namen, da bi zemljo napolnil s pravičnimi ljudmi, je Boga obtožil tudi neuspeha. (1. Mojzesova 1:28; Izaija 55:10, 11) Če Jehova na te izzive ne bi odgovoril, bi morda mnoga od njegovih inteligentnih stvarjenj le še malo zaupala v njegovo vladarstvo.

5 Satan je tudi obrekoval Jehovove zvestovdane služabnike in jih obtoževal, da Mu služijo samo iz sebičnih motivov in da pod pritiskom nihče ne bo ostal zvest Bogu. (Job 1:9–11) Ta sporna vprašanja so bila daleč pomembnejša od težavnih okoliščin, v katerih se je znašlo človeštvo. Jehova se je upravičeno čutil dolžnega odgovoriti na Satanovo obrekovanje. Toda kako bi lahko Bog rešil ta sporna vprašanja in hkrati rešil človeštvo?

Odkupnina – nekaj enakovrednega

6. S katerimi izrazi Biblija med drugim opisuje, kako misli Bog rešiti človeštvo?

6 Jehovova rešitev je bila hkrati skrajno usmiljena in nadvse pravična – rešitev, ki si je noben človek nikoli ne bi mogel izmisliti. Kljub temu pa je bila izredno preprosta. Biblija jo imenuje z različnimi imeni: odkup, sprava in poravnava. (Psalm 49:8; Daniel 9:24; Galatom 3:13; Kološanom 1:20; Hebrejcem 2:17) Vendar pa to morda najbolje opiše izraz, ki ga je uporabil sam Jezus. Rekel je: »Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá življenje svoje v odkupnino [grško lyʹtron] za mnoge.« (Matevž 20:28)

7., 8. a) Kakšen pomen ima v Svetem pismu beseda »odkupnina«? b) V katerem smislu odkupnina zajema nekaj enakovrednega?

 7 Kaj pa je odkupnina? Tukaj uporabljena grška beseda izvira iz glagola, ki pomeni »izpustiti, osvoboditi«. S tem izrazom so opisovali denar, ki so ga plačali v zameno za osvoboditev vojnih ujetnikov. Odkupnino lahko torej predvsem definiramo kot nekaj, kar se plača za odkup česa. V Hebrejskih spisih beseda za »odkupnino« (koʹpher) izvira iz glagola, ki pomeni »pokriti«. Bog je na primer Noetu rekel, da mora barko »pokriti« (oblika iste besede) s smolo. (1. Mojzesova 6:14NW) Tako lažje razumemo, da odkupiti pomeni tudi pokriti grehe. (Psalm 65:3NW)

8 Vredno je omeniti, da v Theological Dictionary of the New Testament piše, da beseda (koʹpher) »vedno označuje nekaj enakovrednega« oziroma nekaj, kar se ujema. Tako je moral pokrov skrinje zaveze imeti takšno obliko, da se je ujemal z velikostjo same skrinje. Prav tako je tudi za odkup oziroma pokritje greha treba plačati ceno, ki se popolnoma ujema oziroma popolnoma pokrije škodo, ki jo je povzročil greh. Zato je zakon, ki ga je Bog dal Izraelu, določal: »Življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo.« (5. Mojzesova 19:21)

9. Zakaj so verni možje darovali živalske žrtve in kako je Jehova na takšne žrtve gledal?

9 Verni možje so vse od Abela dalje Bogu darovali živalske žrtve. S tem so dokazovali, da se zavedajo greha in potrebe po odkupu, pokazali pa so tudi vero v osvoboditev, ki jo je Bog obljubil po svojem ‚semenu‘. (1. Mojzesova 3:15; 4:1–4; 3. Mojzesova 17:11; Hebrejcem 11:4) Jehova je z naklonjenostjo gledal na takšne žrtve in tem častilcem zagotovil, da so pri njem veljali za dobre. Vendar pa so bile te žrtve tudi v najboljšem primeru le  simbolične. Živali niso mogle zares pokriti človekovega greha, saj so nižje od človeka. (Psalm 8:4–8) Zato Biblija pravi: ‚Nemogoče je, da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe.‘ (Hebrejcem 10:1–4) Takšne žrtve so samo upodabljale ali simbolizirale resnično odkupno žrtev, ki naj bi šele prišla.

‚Ustrezna odkupnina‘

10. a) Komu je odkupitelj moral ustrezati in zakaj? b) Zakaj je bila potrebna žrtev samo enega človeka?

10 »V Adamu vsi umirajo,« je rekel apostol Pavel. (1. Korinčanom 15:22SSP) V odkupnino je torej morala biti všteta smrt nekoga, ki bi bil povsem enak Adamu – smrt popolnega človeka. (Rimljanom 5:14) Nobeno drugo stvarjenje ni moglo uravnovesiti tehtnice pravice. Samo popoln človek, nekdo, ki ni bil pod adamsko smrtno obsodbo, je lahko daroval »ustrezno odkupnino« – nekdo, ki je popolnoma ustrezal Adamu. (1. Timoteju 2:6NW) Niti ni bilo treba žrtvovati neštete milijone ljudi, da bi ustrezali vsakemu Adamovemu potomcu. Apostol Pavel je pojasnil: »Po enem človeku [Adamu] [je] prišel greh na svet in po grehu smrt.« (Rimljanom 5:12, poudarili mi.) In »ker je po človeku prišla smrt«, je Bog za odkup človeštva poskrbel »po človeku«. (1. Korinčanom 15:21) Kako?

‚Ustrezna odkupnina za vse.‘

11. a) Kako naj bi odkupitelj ‚okusil smrt za vsakega‘? b) Zakaj Adam in Eva ne bi mogla imeti koristi od odkupnine? (Glej podčrtno opombo.)

11 Jehova je poskrbel, da je popoln človek prostovoljno žrtvoval svoje življenje. Kot piše v Listu Rimljanom 6:23, je ‚plačilo za greh smrt‘. Odkupitelj bi torej s tem, da bi žrtvoval svoje življenje, ‚okusil smrt za vsakega‘. Z drugimi besedami bi odplačal Adamov greh. (Hebrejcem 2:9; 2. Korinčanom 5:21; 1. Petrov 2:24) To bi imelo zelo velike pravne posledice. Z razveljavitvijo smrtne obsodbe nad Adamovimi poslušnimi potomci bi odkupnina spodrezala  uničevalno moč greha prav pri njenem izvoru. * (Rimljanom 5:16)

12. Z zgledom pojasni, kako lahko plačilo enega dolga koristi mnogim ljudem.

12 Naj to ponazorimo: zamisli si, da živiš v mestu, kjer je večina meščanov zaposlena v veliki tovarni. S svojimi sosedi si za svoje delo dobro plačan in udobno živiš vse do takrat, dokler tovarna nekega dne ne neha obratovati. Razlog? Direktor je zabredel v nepoštenost in tovarno privedel do stečaja. Naenkrat si skupaj s sosedi brez dela in ne moreš plačevati računov. Zakonci, otroci in upniki ravno tako trpijo zaradi pokvarjenosti tega enega človeka. Ali se da težavo kako rešiti? Da! Bogat dobrotnik se odloči, da bo posredoval. Zaveda se, koliko je podjetje vredno. Sočustvuje pa tudi z mnogimi zaposlenimi in njihovimi družinami. Zato uredi vse tako, da odplača dolg podjetja in tovarno ponovno odpre. Izbris tega enega dolga prinese olajšanje mnogim zaposlenim z njihovimi družinami ter upniki vred. Podobno pa izbris adamskega dolga koristi neštetim milijonom.

Kdo priskrbi odkupnino

13., 14. a) Kako je Jehova človeštvu priskrbel odkupnino? b) Komu je odkupnina plačana in zakaj je takšno plačilo nujno?

13 Samo Jehova je lahko priskrbel »Jagnje [. . .], ki odjemlje greh sveta«. (Janez 1:29) Vendar pa Bog zato, da bi rešil človeštvo, ni poslal katerega koli angela. Namesto tega je poslal Tistega, ki je lahko priskrbel dokončen, odločilen odgovor na obtožbe, ki jih je Satan izrekel zoper  Jehovove služabnike. Da, Jehova se je žrtvoval, da se bolj ne bi mogel, saj je poslal svojega edinorojenega Sina, ‚tistega, ki mu je bil posebej pri srcu‘. (Pregovori 8:30NW) Božji Sin se je voljno »izpraznil«, se odrekel svoji nebeški naravi. (Filipljanom 2:7) Jehova je čudežno prenesel življenje in osebnostni vzorec svojega prvorojenega nebeškega Sina v maternico judovske device z imenom Marija. (Lukež 1:27, 35) Kot človek se je imenoval Jezus. Toda v pravnem pomenu se mu je lahko reklo drugi Adam, saj je popolnoma ustrezal Adamu. (1. Korinčanom 15:45, 47) Jezus je tako lahko sam sebe daroval kot žrtev v odkup za grešno človeštvo.

14 Komu pa naj bi se ta odkupnina plačala? Psalm 49:7 določno pravi, da je odkupnina plačana »Bogu«. Toda ali ni ravno Jehova poskrbel za odkup? To je res. Pa vendar se s tem ta odkup še ne razvrednoti na raven nesmiselne, mehanične izmenjave – kot da bi denar prestavili iz enega žepa v drugega. Razumeti moramo, da ta odkup ni fizična izmenjava, ampak pravna poravnava. Jehova je s tem, ko je poskrbel za plačilo odkupnine, pa čeprav ga je to samega zelo veliko stalo, potrdil svojo neomajno privrženost lastni popolni pravici. (1. Mojzesova 22:7, 8, 11–13; Hebrejcem 11:17; Jakob 1:17)

15. Zakaj je Jezus moral trpeti in umreti?

15 Spomladi leta 33 n. š. se je Jezus Kristus voljno podredil težavnemu preizkusu, ki se je končal s tem, da je plačal odkupnino. Dovolil je, da so ga na temelju lažnih obtožb aretirali, obsodili in pribili na usmrtitveni kol. Ali je Jezus zares moral toliko trpeti? Da, ker je bilo treba odgovoriti na sporno vprašanje o značajnosti Božjih služabnikov. Pri tem je treba omeniti, da Bog ni dovolil, da bi Herod umoril Jezusa, ko je bil ta še dojenček. (Matevž 2:13–18) Toda ko je Jezus odrasel, se je lahko tudi najhujšim Satanovim  napadom zoperstavil in se pri tem popolnoma zavedal spornih vprašanj. * Jezus je s tem, da je ostal »svet [zvestovdan, NW], nedolžen, brezmadežen, ločen od grešnikov«, in to kljub grozovitemu ravnanju, nazadnje dramatično in dokončno dokazal, da Jehova ima služabnike, ki ostanejo zvesti tudi v preizkušnji. (Hebrejcem 7:26) Razumljivo je torej, da je Jezus tik pred svojo smrtjo zmagoslavno vzkliknil: »Dopolnjeno je!« (Janez 19:30)

Dokončal svoje odrešitveno delo

16., 17. a) Kako je Jezus nadaljeval svoje odrešitveno delo? b) Zakaj se je Jezus moral pojaviti pred ‚obličjem Božjim za nas‘?

16 Vendar pa je Jezus moral svoje odrešitveno delo še dokončati. Jehova ga je tretji dan po njegovi smrti obudil od mrtvih. (Dejanja 3:15; 10:40) S tem veličastnim dejanjem ni svojega Sina le nagradil za njegovo zvesto službo, temveč mu je dal tudi priložnost, da kot Božji Veliki duhovnik dokonča svoje odrešitveno delo. (Rimljanom 1:4; 1. Korinčanom 15:3–8) Apostol Pavel pojasnjuje: »Kristus pa je nastopil kot veliki duhovnik [. . .] ne po krvi kozlov in telet, ampak po svoji lastni krvi, enkrat za vselej v svetišče, ko je bil pridobil večno rešitev. Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temuč v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas.« (Hebrejcem 9:11, 12, 24)

17 Kristus svoje dobesedne krvi ni mogel vzeti v nebesa. (1. Korinčanom 15:50) Pač pa je vzel tisto, kar  je ta kri predstavljala: pravno vrednost popolnega človeškega življenja, ki ga je sam žrtvoval. Vrednost tega življenja je nato pred Božjim obličjem formalno predložil kot odkupnino v zameno za grešno človeštvo. Ali je Jehova to žrtev sprejel? Da, in to se je jasno videlo ob binkoštih leta 33 n. š., ko je v Jeruzalemu izlil sveti duh na 120 učencev. (Dejanja 2:1–4) Čeprav je bil ta dogodek nekaj zelo navdušujočega, pa je bil to šele začetek čudovitih koristi odkupnine.

Koristi odkupnine

18., 19. a) Katerima skupinama posameznikov koristi sprava, ki je mogoča po Kristusovi krvi? b) Katere so nekatere sedanje koristi odkupnine, ki jih uživajo člani ‚velike množice‘, in katerih se bodo veselili v prihodnosti?

18 Pavel v svojem pismu Kološanom pojasnjuje, da je Bog sklenil po Kristusu spraviti s sabo vse druge reči, in sicer tako, da z njimi sklene mir po krvi, ki jo je Jezus prelil na mučilnem kolu. Pavel tudi pojasnjuje, da ta sprava zajema dve med sabo ločeni skupini posameznikov, namreč, »kar je v nebesih« in »kar je na zemlji«. (Kološanom 1:19, 20; Efežanom 1:10; oboje SSP) Prva skupina sestoji iz 144.000 kristjanov, ki upajo, da bodo v nebesih skupaj s Kristusom Jezusom služili kot duhovniki in da bodo kot kralji skupaj z njim vladali nad zemljo. (Razodetje 5:9, 10; 7:4; 14:1–3) Po njih se bodo v tisoč letih koristi odkupnine postopoma prenesle na poslušno človeštvo. (1. Korinčanom 15:24–26; Razodetje 20:6; 21:3, 4)

19 To, »kar je na zemlji,« pa so tisti posamezniki, ki pričakujejo, da bodo doživeli popolno življenje v raju na zemlji. V Razodetju 7:9–17 so opisani kot »velika množica«, ki bo preživela prihajajočo ‚veliko stisko‘. Da pa bi jim odkupnina koristila, jim ni treba čakati do takrat. Že sedaj so »oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi«.  Ker v odkupnino verujejo, jim ta ljubeča ureditev že sedaj duhovno koristi. Proglašeni so za pravične, za Božje prijatelje! (Jakob 2:23) Zaradi Jezusove žrtve se lahko ‚bližajo s srčno zaupnostjo prestolu milosti‘. (Hebrejcem 4:14–16) Kadar se pregrešijo, jim je zares odpuščeno. (Efežanom 1:7) Čeprav so nepopolni, imajo čisto vest. (Hebrejcem 9:9; 10:22; 1. Petrov 3:21) Sprava z Bogom je tako danes zanje že resničnost, ne pa nekaj, na kar bi morali šele upati! (2. Korinčanom 5:19, 20) Med tisočletno vlado bodo postopoma ‚rešeni sužnjevanju minljivosti‘ in bodo nazadnje doživeli »svobodo slave otrok Božjih«. (Rimljanom 8:21)

20. Kako premišljevanje o odkupnini vpliva nate osebno?

20 »Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu« za odkupnino! (Rimljanom 7:25) V osnovi je ta čisto preprosta, pa vendar dovolj globokoumna, da nas navda s strahospoštovanjem. (Rimljanom 11:33) Če bomo o odkupnini s hvaležnostjo poglobljeno premišljevali, nam bo ganila srce, to pa nas bo še bolj zbližalo z Bogom pravice. Tako kot psalmist imamo tudi mi vse razloge za to, da hvalimo Jehova, ki »ljubi pravičnost in pravico«. (Psalm 33:5SSP)

^ odst. 11 Adam in Eva od odkupnine ne bi mogla imeti koristi. Mojzesovska postava glede namernega morilca navaja naslednje načelo: »Ne smete jemati odkupnine za življenje morilca, ki zasluži smrt.« (4. Mojzesova 35:31SSP) Adam in Eva sta si smrt brez dvoma zaslužila, ker sta se Bogu prostovoljno in zavestno uprla. Tako sta se odrekla upanju na večno življenje.

^ odst. 15 Da bi Jezus uravnovesil Adamov greh, je moral umreti, toda ne kot popoln otrok, temveč kot popoln mož. Spomni se, da je Adam grešil namerno in da se je popolnoma zavedal resnosti dejanja in njegovih posledic. Da bi torej Jezus postal »zadnji Adam« in pokril ta greh, se je moral zrelo, s polno vednostjo odločiti, da bo ostal značajen do Jehova. (1. Korinčanom 15:45, 47) Tako je Jezus z vsem svojim zvestovdanim življenjem, tudi z žrtveno smrtjo, izvršil ‚eno dejanje opravičenja‘. (Rimljanom 5:18, 19NW)