Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 18. POGLAVJE

Modrost v ‚Božji Besedi‘

Modrost v ‚Božji Besedi‘

1., 2. Kakšno »pismo« nam je Jehova napisal in zakaj?

ALI se spominjaš, kdaj si nazadnje prejel pismo ljubljenega človeka, ki živi daleč stran? Malo je stvari, ki nas tako zelo razveselijo, kot je prisrčno pismo nekoga, ki ga imamo radi. Veseli nas, ko izvemo za njegovo dobro počutje, o njegovih doživetjih in načrtih. Takšno komuniciranje ljudi, ki se imajo radi, še bolj zbliža, četudi so v resnici daleč narazen.

2 Kaj bi nas torej lahko bolj razveselilo kot pisno sporočilo Boga, ki ga ljubimo? Jehova nam je v nekem smislu napisal »pismo« – svojo Besedo, Biblijo. V njej nam govori o tem, kdo da je, kaj vse je naredil, kaj namerava narediti in še veliko več. Svojo Besedo nam je dal zato, ker želi, da bi mu bili blizu. Naš vsemodri Bog je izbral najboljšo mogočo pot za to, da bi z nami komuniciral. Neprimerljiva modrost se kaže v tem, kako je Biblija napisana in kaj vse opisuje.

Zakaj pisana beseda?

3. Kako je Jehova Mojzesu sporočil Postavo?

3 Nekateri se morda vprašujejo: ‚Zakaj ni Jehova z ljudmi komuniciral bolj spektakularno, denimo tako, da bi govoril iz nebes?‘ V resnici je Jehova kdaj pa kdaj tudi res govoril iz nebes po angelskih predstavnikih. Tako je denimo Izraelcem dal Postavo. (Galatom 3:19) Glas iz nebes je Izraelce navdal s strahom, in to tako močnim, da so prestrašeni prosili, naj Jehova z njimi ne govori tako, temveč naj komunicira po Mojzesu. (2. Mojzesova 20:18–20) Tako je Postavo, ki je sestavljena iz kakšnih 600 predpisov, sporočil Mojzesu ustno, besedo za besedo.

4. Pojasni, zakaj ustno prenašanje Božjih zakonov iz roda v rod ne bi bilo zanesljivo.

 4 Toda kaj bi se zgodilo, če te Postave ne bi nikoli zapisali? Ali bi si Mojzes lahko natančno zapomnil vse besede tega podrobnega zakonika in jih brez napak sporočil narodu? Kako pa bi bilo s prihodnjimi rodovi? Ali bi se morali zanašati le na govorjeno besedo? To zagotovo ne bi bila zanesljiva metoda za prenašanje Božjih zakonov na naslednje rodove. Zamisli si, kaj bi se zgodilo, če bi moral sporočiti zgodbo dolgi vrsti ljudi in bi jo najprej povedal prvemu, ta bi jo potem povedal naslednjemu in tako vse do konca vrste. Kar bi slišal človek na koncu te vrste, bi se verjetno precej razlikovalo od prvotne zgodbe. Besede Božje postave pa niso bile v taki nevarnosti.

5., 6. Kaj je Jehova naročil Mojzesu, naj naredi z njegovimi besedami in zakaj je za nas blagoslov, da imamo Jehovovo Besedo v pisni obliki?

5 Jehova se je modro odločil, da bo svoje besede dal zapisati. Mojzesu je naročil: »Zapiši te besede, kajti z njimi sklepam zavezo s teboj in z Izraelom!« (2. Mojzesova 34:27SSP) Tako se je leta 1513 pr. n. š. pričelo obdobje pisanja Biblije. V naslednjih 1610 letih je Jehova ‚govoril mnogokrat in na razne načine‘ približno 40 človeškim piscem, ki so nato pisali Biblijo. (Hebrejcem 1:1) Medtem pa so vdani prepisovalci s pikolovsko natančnostjo izdelovali kopije, da bi Sveto pismo ohranili. (Ezra 7:6; Psalm 45:1)

6 Jehova nas je s tem, da z nami komunicira po napisani besedi, zares blagoslovil. Ali si že kdaj prejel pismo, ki ti je bilo tako zelo dragoceno (morda zato, ker te je potolažilo, ko si to res potreboval), da si ga shranil in ga vedno znova prebiral? Podobno je s »pismom«, ki smo ga dobili od Jehova. Ker je dal Jehova svoje besede zapisati, jih  lahko redno beremo in poglobljeno premišljujemo o tem, kaj nam te besede govorijo. (Psalm 1:2) »Tolažbo, ki jo daje Sveto pismo,« lahko tako dobimo, kadar koli jo potrebujemo. (Rimljanom 15:4EI)

Zakaj človeški pisci?

7. Kako se Jehovova modrost vidi v tem, da je uporabil človeške pisce?

7 Jehova je svojo modrost pokazal tudi v tem, da je uporabil ljudi, da so njegovo Besedo zapisali. Razmisli o naslednjem: Ali bi bila Biblija tako privlačna, če bi Jehova za njeno pisanje uporabil angele? Res je, da bi lahko angeli Jehova opisali s svojega vzvišenega gledišča, lahko bi izrazili, kako zelo so mu vdani, in zapisali poročila o Božjih zvestih človeških služabnikih. Toda ali bi mi res lahko razumeli poglede teh popolnih duhovnih stvarjenj, ki nas v spoznanju, izkušnjah in moči daleč prekašajo? (Hebrejcem 2:6, 7)

»Vsako pismo je od Boga navdihnjeno.«

8. Kako so smeli pisci Biblije uporabiti svoje umske zmožnosti? (Glej tudi podčrtno opombo.)

8 Jehova nam je s tem, da je uporabil človeške pisce, priskrbel točno to, kar potrebujemo – poročilo, ki je »od Boga navdihnjeno«, a ima hkrati človeški pridih. (2. Timoteju 3:16) Kako je to dosegel? V mnogih primerih je piscem očitno dovolil, da so uporabili svoje umske zmožnosti, ko so izbirali ‚prijetne besede in napisali, kar je pošteno, besede resnice‘. (Propovednik 12:10, 11) To pojasnjuje Biblijin raznoliki slog pisanja; v besedilih se odseva poreklo in osebnost posameznega pisca. * Kljub temu pa so ti možje ‚govorili od Boga, kakor jih je vodil sveti duh‘. (2. Petrov 1:21) Zato zares lahko rečemo, da je končni  izdelek tega pisanja ‚Božja beseda‘. (1. Tesaloničanom 2:13)

9., 10. Zakaj Bibliji to, da so jo pisali ljudje, daje toplino in privlačnost?

9 To, da so Biblijo pisali ljudje, ji daje neverjetno toplino in privlačnost. Pisali so jo možje, ki so čutili tako kot mi. Bili so nepopolni, zato so se spoprijemali s preizkušnjami in pritiski, podobnimi našim. V nekaterih primerih jih je Jehovov duh navdihnil, da so o svojih občutkih in težavah tudi pisali. (2. Korinčanom 12:7–10) Tako so pisali v prvi osebi, česar ne bi mogel noben angel.

10 Vzemimo na primer izraelskega kralja Davida. Potem ko je zagrešil nekaj hudih grehov, je zložil psalm, v katerem je Bogu izlil svoje srce in ga rotil za odpuščanje. Napisal je: »Greha mojega me očisti. Kajti pregrehe svoje spoznavam in greh moj mi je vedno pred očmi. Glej, v krivici sem se rodil in v grehu me je spočela mati moja. Ne zavrzi me izpred svojega obličja in svetega Duha svojega ne jemlji od mene. Daritve Božje so duh potrt, srca potrtega in pobitega, o Bog, ne zametaš.« (Psalm 51:2, 3, 5, 11, 17) Ali ne čutiš trpljenja, ki ga je čutil pisec? Ali ni res, da je lahko samo nepopoln človek izrazil takšne iskrene občutke?

Zakaj knjiga o ljudeh?

11. Kakšne resnične življenjepisne pripovedi so v Biblijo dodane »nam v pouk«?

11 K privlačnosti Biblije pa prispeva še nekaj. To je predvsem knjiga, ki govori o ljudeh – resničnih ljudeh – tistih, ki Bogu služijo, in tistih, ki mu ne. V njej beremo o njihovih doživetjih, težavah in radostih. Vidimo, kakšen je bil izid njihovih odločitev v življenju. Takšna poročila so bila v Biblijo dodana »nam v pouk«. (Rimljanom 15:4) Po teh resničnih življenjepisnih pripovedih nas Jehova uči tako, da se nam to dotakne srca. Razmisli o nekaterih zgledih.

12. Kako nam pomagajo biblijska poročila o nezvestih ljudeh?

 12 Biblija tako govori o nezvestih, celo hudobnih ljudeh in o tem, kaj jih je doletelo. V teh pripovedih vidimo na delu nezaželene lastnosti in jih tako laže doumemo. Katera zapoved, ki bi prepovedovala nezvestobo, bi lahko bila močnejša od tega, da opazujemo to lastnost na živem zgledu Juda, ki se je izdajalsko zarotil proti Jezusu? (Matevž 26:14–16, 46–50; 27:3–10) Takšne pripovedi se še učinkoviteje vtisnejo v naše srce in nam pomagajo, da ostudne lastnosti prepoznamo in zavrnemo.

13. Kako nam Biblija pomaga doumeti zaželene lastnosti?

13 V Bibliji pa so opisani tudi mnogi zvesti Božji služabniki. Beremo lahko o njihovi vdanosti in zvestovdanosti. Vidimo lahko žive zglede lastnosti, ki jih moramo negovati, da bi se lahko zbližali z Bogom. Vzemimo na primer vero. Biblija vero definira in nam pove, kako pomembna je, če želimo ugajati Bogu. (Hebrejcem 11:1, 6) Vendar pa so v njej zapisani tudi živi zgledi tega, kaj se pravi živeti po veri. Razmisli na primer o veri, ki jo je pokazal Abraham, ko je nameraval žrtvovati Izaka. (2. Mojzesova, 22. poglavje; Hebrejcem 11:17–19) Beseda »vera« dobi ob takšnih pripovedih še večji pomen in jo je laže doumeti. Kako moder je Jehova, da nas k temu, naj zaželene lastnosti negujemo, ne le spodbuja, ampak nam je tudi priskrbel zglede ljudi, ki so te lastnosti v življenju odsevali!

14., 15. Kaj nam Biblija govori o ženski, ki je prišla v tempelj, in kaj se iz te pripovedi naučimo o Jehovu?

14 Pripovedi iz resničnega življenja, ki jih lahko najdemo v Bibliji, nas pogosto učijo tudi o tem, kakšna oseba je Jehova. Razmisli o tem, kar beremo o ženski, ki jo je Jezus videl v templju. Sedel je blizu zakladnice in opazoval, kako so ljudje vanjo metali prispevke. Prišli so mnogi bogataši in vrgli »od svojega preobilja«. Toda Jezus je svoj pogled usmeril na revno vdovo. Darovala je »dva novčiča zelo  majhne vrednosti« (NW). * To je bil ves denar, ki ga je še imela. Jezus je popolno odseval Jehovov pogled na zadeve, zato je rekel: »Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« Glede na te besede je vrgla več kot vsi drugi skupaj. (Marko 12:41–44SSP; Lukež 21:1–4; Janez 8:28)

15 Ali ni omembe vredno, da je od vseh ljudi, ki so tega dne prišli v tempelj, bila izbrana in v Bibliji omenjena ravno ta vdova? S tem zgledom nas Jehova uči, da je on Bog, ki zna ceniti. Z veseljem sprejema naše darove, če jih le dajemo iz vse duše, ne glede na to, kolikšni so v primerjavi z darovi, ki jih lahko dajo drugi. Jehova nas o tej resnici, ki nam ogreje srce, ne bi mogel bolje poučiti!

Česa v Bibliji ni

16., 17. Kako se Jehovovo modrost vidi tudi v tem, česa po svoji presoji ni dal zapisati v svojo Besedo?

16 Kadar ljubljenemu človeku pišeš pismo, ne moreš v njem napisati vsega. Zato preudarno izbiraš, kaj boš napisal. Podobno se je Jehova odločil, da bo nekatere posameznike in dogodke v svoji Besedi omenil. Vendar pa v teh opisnih pripovedih niso pojasnjene prav vse podrobnosti. (Janez 21:25) Ko nam Biblija na primer govori o Božji sodbi, v napisanem morda ne bomo dobili odgovora na vsako naše vprašanje. Jehovova modrost pa se vidi tudi v tem, česa po svoji presoji v svojo Besedo ni dal zapisati. Kako to?

17 Biblija je napisana tako, da lahko preizkusi, kaj je v našem srcu. V Listu Hebrejcem 4:12 piše: »Živa je [. . .] beseda Božja [oziroma Božje sporočilo] in krepka in ostrejša  nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, [. . .] in je sodnik naklepov in misli srca.« Biblijino sporočilo prodira globoko, saj odkriva, o čem resnično razmišljamo in kakšni so naši motivi. Tisti, ki jo berejo s kritičnim srcem, se pogosto spotaknejo ob pripovedih, v katerih ni dovolj informacij, ki bi jih zadovoljile. Takšni morda celo dvomijo o tem, ali je Jehova res ljubeč, moder in pravičen.

18., 19. a) Zakaj se ne bi smeli vznemirjati, če se nam ob kakšni pripovedi v Bibliji porajajo vprašanja, na katera ne moremo takoj najti odgovora? b) Kaj je potrebno za to, da bi lahko Božjo Besedo razumeli, in kako to dokazuje Jehovovo veliko modrost?

18 Kadar pa Biblijo skrbno preučujemo z iskrenim srcem, Jehova spoznavamo takšnega, kakor ga predstavlja njeno celotno sobesedilo. Zato se ne vznemirjamo, če se nam ob kakšni pripovedi porajajo vprašanja, na katera ne moremo takoj najti odgovora. Naj to ponazorimo. Kadar sestavljamo veliko sestavljanko, morda na začetku ne moremo najti kakšnega dela oziroma ne vidimo, kam se ta ali oni del prilega. Vseeno pa smo morda sestavili že dovolj delčkov, da lahko ugotovimo, kakšna bo videti celotna slika. In podobno je, ko preučujemo Biblijo. Postopoma spoznavamo, kakšen Bog je Jehova, in počasi dojemamo celotno sliko. Četudi kake pripovedi sprva ne razumemo oziroma si ne predstavljamo, kako se ujema z Božjo osebnostjo, pa smo se s preučevanjem Biblije o Jehovu že dovolj naučili, da lahko vemo, da je zagotovo ljubeč, pošten in pravičen Bog.

19 Da bi torej Božjo Besedo razumeli, jo moramo brati in preučevati z iskrenim srcem in nepristranskim umom. Ali ni to dokaz, kako zelo moder je Jehova? Bistroumni ljudje lahko pišejo knjige, ki jih razumejo le »modri in razumni«. Za pisanje knjige, ki jo lahko razumejo le ljudje s pravim vzgibom srca, pa je potrebna Božja modrost! (Matevž 11:25)

 Knjiga ‚praktične modrosti‘

20. Zakaj nam lahko samo Jehova pove, kako najbolje živeti, in kaj v Bibliji nam lahko pri tem pomaga?

20 Jehova nam v svoji Besedi tudi kaže, kako najbolje živeti. On je naš Stvarnik, zato bolje pozna naše potrebe, kot jih poznamo mi sami. In osnovne človekove potrebe – skupaj z željo po tem, da je človek ljubljen, srečen in da se z drugimi dobro razume – se niso prav nič spremenile. V Bibliji je pravo bogastvo ‚praktične modrosti‘, ki nam lahko pomaga smiselno živeti. (Pregovori 2:7NW) V vsakem delu tega preučevalnega pripomočka je tudi poglavje, ki nam kaže, kako lahko modri biblijski nasvet udejanjamo. Vendar si tu vseeno poglejmo še en takšen zgled.

21.–23. Kateri modri nasvet nam lahko pomaga, da ne bomo gojili jeze in zamere?

21 Ali si že opazil, da si ljudje, ki v sebi kuhajo sovraštvo in nejevoljo, nazadnje pogosto sami zadajo bolečine? Zamera je breme, ki jo je v življenju težko nositi. Kadar jo kar naprej pogrevamo, prevzame naše misli, nas oropa miru in nam uduši veselje. Znanstvene raziskave kažejo, da je veliko več možnosti, da bomo zboleli na srcu in dobili mnoge druge kronične bolezni, če kar naprej kuhamo jezo. V Bibliji pa je davno pred tem, ko so opravili takšne znanstvene raziskave, pisalo: »Popusti v jezi, zapusti srditost.« (Psalm 37:8SSP) Kako pa lahko to naredimo?

22 V Božji Besedi najdemo tale modri nasvet: »Razum [uvid, NW] zadržuje človeku jezo, in v čast mu je izpregledati pregrešek.« (Pregovori 19:11) Uvid je zmožnost, da vidimo pod površje, da vidimo tisto, kar ni očitno. Z uvidom stvari vedno bolj razumemo, ker nam to lahko pomaga sprevideti, zakaj je kdo govoril oziroma ravnal ravno tako. Če si prizadevamo razumeti njegove resnične motive, občutke in okoliščine, nam to lahko pomaga pregnati negativne misli in občutke, ki jih morda čutimo do njega.

 23 Biblija pa še svetuje: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte.« (Kološanom 3:13) Besedna zveza »prenašajte drug drugega« namiguje na to, naj smo z drugimi potrpežljivi in strpni do tistih njihovih lastnosti, ki nas morda jezijo. Takšna potrpežljivost nam lahko pomaga, da drobnih zamer ne bomo kar naprej pestovali. »Odpuščajte« pa sporoča misel, da na zamero nič več ne mislimo. Naš modri Bog ve, da moramo drugim odpuščati, če je za to tehten razlog. To ne koristi le njim, temveč imamo od tega tudi mi mirna um in srce. (Lukež 17:3, 4) Kakšna modrost je v Božji Besedi!

24. Kaj se zgodi, ko pričnemo živeti po Božji modrosti?

24 Brezmejna ljubezen je Jehova spodbudila k temu, da je hotel z nami komunicirati. Za to je izbral najboljšo možno pot – »pismo«, ki so ga pod vodstvom svetega duha napisali ljudje. Zato lahko na straneh tega pisma najdemo Jehovovo modrost. Ta modrost je »zelo zanesljiva«. (Psalm 93:5SSP) Ko pričnemo po njej živeti in se o njej pogovarjamo z drugimi, se povsem spontano zbližujemo z našim vsemodrim Bogom. V naslednjem poglavju pa bomo razpravljali o še enem izrednem zgledu Jehovove daljnovidne modrosti: o njegovi sposobnosti, da napove prihodnost in izpolni svoj namen.

^ odst. 8 David, ki je bil na primer pastir, je uporabljal zglede, ki jih je jemal iz pastirskega življenja. (Psalm 23) Matevž, ki je bil pobiralec davkov, velikokrat omenja števila in denarne vrednosti. (Matevž 17:27; 26:15; 27:3) Lukež, ki je bil zdravnik, pa je uporabljal besede, ki kažejo na njegovo zdravniško preteklost. (Lukež 4:38; 14:2; 16:20)

^ odst. 14 Ta kovanca sta bila lepta, lept pa je bil najmanj vreden judovski kovanec, ki je bil takrat v obtoku. Dva lepta sta ustrezala 1/64 dnevnega zaslužka. Za ta kovanca si ni mogla kupiti niti enega vrabca, najcenejše ptice, ki je bila hrana revnim.

Spoznajte več

Naj ti branje Biblije kar najbolj koristi

Biblija nam koristi le, če jo preučujemo in če to, kar uči, udejanjamo. Spoznajte, kako je lahko vaše branje Biblije bolj učinkovito.

Zakaj so Jehovove priče izdali Prevod novi svet?

Zakaj je ta prevod Božje Besede edinstven?