Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 19. POGLAVJE

‚Božja modrost v sveti skrivnosti‘

‚Božja modrost v sveti skrivnosti‘

1., 2. Katera ‚sveta skrivnost‘ bi nas morala zanimati in zakaj?

SKRIVNOSTI! Ker vzbujajo takšno zanimanje, tako privlačijo in begajo, jih ljudje pogosto s težavo ohranjamo zase. Biblija pa pravi: »Bogu je v čast, če kaj prikriva.« (Pregovori 25:2SSP) Da, Jehova ima kot Suvereni vladar in Stvarnik vso pravico, da ljudem nekatere reči prikriva tako dolgo, dokler jim jih ob svojem času ne odkrije.

2 Vseeno pa Jehova v svoji Besedi odkriva privlačno, zanimivo skrivnost. Imenuje se ‚[sveta, NW] skrivnost [Božje] volje‘. (Efežanom 1:9) Če se boš z njo seznanil, ti ne bo le potešila radovednosti. Spoznanje o tej skrivnosti te lahko reši in ti priskrbi vpogled v Jehovovo nedoumljivo modrost.

Razodeta postopoma

3., 4. Kako je prerokba, zapisana v Prvi Mojzesovi knjigi 3:15, vlivala upanje in katero skrivnost oziroma ‚sveto skrivnost‘ je zajemala?

3 Ko sta Adam in Eva grešila, je bilo morda videti, da je to docela preprečilo Jehovov namen, da bi raj, ki bi se raztezal po vsej zemlji, naseljevali popolni ljudje. Toda Bog se je takoj lotil tega problema. Rekel je: »In sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojzesova 3:15)

4 To so bile begajoče, skrivnostne besede. Kdo je bila ta žena? Kdo je bila kača? Kdo je bilo »seme«, ki bo kači strlo glavo? Adam in Eva sta lahko o tem le ugibala. Kljub temu so Božje besede vlivale upanje vsem zvestim potomcem  tega nezvestega para. Pravičnost bo zmagala. Jehova bo svoj namen izpolnil. Toda kako? O, to pa je bila skrivnost! Biblija ji pravi ‚Božja modrost v [sveti, NW] skrivnosti, tista skrita modrost‘. (1. Korinčanom 2:7)

5. Ponazori, zakaj je Jehova svojo skrivnost odkrival postopoma.

5 Jehova »razodeva skrivnosti«, zato je bilo gotovo, da bo sčasoma razodel primerne podrobnosti glede izpolnitve te skrivnosti. (Daniel 2:28) Toda to naj bi naredil postopoma, korak za korakom. Naj to ponazorimo. Razmislimo o tem, kako se odzove ljubeč oče, ko ga njegov mali sin vpraša: »Očka, od kod sem pa jaz prišel?« Moder oče pove samo toliko, kolikor deček lahko doume. Ko ta odrašča, mu oče pove več. Podobno se tudi Jehova odloča, kdaj je njegovo ljudstvo pripravljeno za to, da mu odkrije svojo voljo in namen. (Pregovori 4:18; Daniel 12:4)

6. a) Kakšen je namen zaveze oziroma pogodbe? b) Zakaj je to, da Jehova z ljudmi sklepa zaveze, nekaj posebnega?

6 Kako pa je Jehova odkrival te informacije? Da bi odkril precej tega, je sklenil vrsto zavez oziroma pogodb. Verjetno si že tudi ti kdaj sklenil takšno ali drugačno pogodbo, morda ko si kupil hišo oziroma posodil ali si sposodil denar. S takšno pogodbo stranke pravno jamčijo, da bodo izpolnile dogovorjene pogoje. Toda zakaj bi moral Jehova z ljudmi sklepati formalne zaveze oziroma pogodbe? Saj že njegova beseda dovolj zanesljivo jamči za njegove obljube. To je seveda res. Pa vendar je Bog ob številnih priložnostih dobrotljivo podprl svojo besedo še z uradnimi pogodbami. Ti neprelomljivi sporazumi dajejo nam, nepopolnim ljudem, še trdnejši temelj za to, da Jehovovim obljubam zaupamo. (Hebrejcem 6:16–18)

 Zaveza z Abrahamom

7., 8. a) Kakšno zavezo je Jehova sklenil z Abrahamom in kako je ta osvetlila sveto skrivnost? b) Kako je Jehova postopoma odkrival rodovno linijo obljubljenega Semena?

7 Več kot dva tisoč let za tem, ko je Jehova človeka izgnal iz raja, je svojemu zvestemu služabniku Abrahamu rekel: »Silno [bom] pomnožil seme tvoje, kakor zvezde na nebu [. . .]; in blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.« (1. Mojzesova 22:17, 18) To ni bila le obljuba, saj ji je Jehova dal obliko pravne zaveze in jo podprl s svojo neprelomljivo prisego. (1. Mojzesova 17:1, 2; Hebrejcem 6:13–15) Ali ni osupljivo, da se je Suvereni gospod kar s pogodbo zavezal, da bo blagoslovil človeštvo!

‚Pomnožil bom seme tvoje kakor zvezde na nebu.‘

8 Abrahamska zaveza je torej odkrila, da se bo obljubljeno Seme pojavilo kot človek, saj naj bi bilo Abrahamov potomec. Toda kdo bo to Seme? Jehova je sčasoma odkril, da bo med Abrahamovimi sinovi Izak postal prednik Semena. Od Izakovih dveh sinov je bil izbran Jakob. (1. Mojzesova 21:12; 28:13, 14) Kasneje je Jakob enemu svojih 12 otrok izrekel naslednje preroške besede: »Ne vzame se žezlo od Jude, niti vladarska palica izmed nog njegovih, dokler ne pride Šilo [‚Tisti, ki mu pripada‘], in njemu bode [bo pripadala, NW] pokorščina narodov.« (1. Mojzesova 49:10) Takrat je torej prišlo na dan, da bo Seme kralj, ki bo prišel iz Judovega rodu!

Zaveza z Izraelom

9., 10. a) Katero zavezo je Jehova sklenil z izraelskim narodom in kako jih je ta zaveza ščitila? b) Kako je Postava kazala na to, da človeštvo potrebuje odkupnino?

9 Leta 1513 pr. n. š. je Jehova uredil vse potrebno, da bi pripravil pot nadaljnjim razodetjem, ki so bila povezana s sveto skrivnostjo. Sklenil je zavezo z Abrahamovimi potomci,  z izraelskim narodom. Čeprav ta mojzesovska postava sedaj ni več v veljavi, pa je bila zelo pomemben del Jehovovega namena, da naj bi se nekoč pojavilo obljubljeno Seme. Kako to? Razmisli o trojem. Prvič je bila Postava podobna varovalni pregradi. (Efežanom 2:14) Njeni pravični predpisi so bili kot ograda med Judi in Nejudi. Tako je Postava pripomogla k ohranitvi rodu obljubljenega Semena. Tej zaščiti gre predvsem zahvala za to, da je ta narod še vedno obstajal, ko se je v od Boga določenem času v Judovem rodu rodil Mesija.

10 Drugič je Postava jasno kazala na to, da človeštvo potrebuje odkupnino. Postava je bila popolna, zato je razkrila nezmožnost grešnih ljudi, da bi se po njej povsem ravnali. Njen namen je torej bil, »da bi se jasno prikazali prestopki, dokler ne bi prišlo seme, ki mu je bila dana obljuba«. (Galatom 3:19NW) Z živalskimi žrtvami je Postava omogočala začasno spravo za grehe. Toda ker je, kot je pisal Pavel, ‚nemogoče, da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe‘, so te žrtve samo predsenčevale Kristusovo odkupno žrtev. (Hebrejcem 10:1–4) Zvestim Judom je torej ta zaveza postala ‚voditeljica do Kristusa‘. (Galatom 3:24)

11. Kakšno veličastno upanje je Izrael imel po Postavi, toda zakaj jo je ta narod kot celota zapravil?

11 Tretjič pa je izraelski narod po tej zavezi imel veličastno upanje. Jehova jim je rekel, da bodo postali »kraljestvo duhovnikov in svet narod«, če se bodo te zaveze zvesto držali. (2. Mojzesova 19:5, 6) Iz mesenega Izraela so nazadnje prišli tudi prvi člani nebeškega kraljestva duhovnikov. Kot celota pa se je Izrael Postavini zavezi uprl, zavrnil mesijansko Seme in to upanje zapravil. Kdo naj bi potem dopolnil kraljestvo duhovnikov? In kakšno zvezo naj bi ta blagoslovljeni narod imel z obljubljenim Semenom? Te vidike svete skrivnosti pa naj bi Bog razodel ob svojem času.

 Davidska kraljestvena zaveza

12. Kakšno zavezo je Jehova sklenil z Davidom in kako je ta osvetlila Božjo sveto skrivnost?

12 V 11. stoletju pr. n. š. je potem Jehova to sveto skrivnost še bolj osvetlil, ko je sklenil še eno zavezo. Zvestemu kralju Davidu je obljubil: »Za tabo [hočem] obuditi seme tvoje [. . .], in utrditi kraljestvo njegovo. [. . .] Jaz utrdim kraljestva njegovega prestol na veke.« (2. Samuelova 7:12, 13; Psalm 89:3) Tako se je rod obljubljenega semena zožil na Davidovo hišo. Toda ali bi lahko navaden človek vladal »večno«? (Psalm 89:20, 29, 34–36) In ali bi lahko takšen človeški kralj rešil človeštvo greha in smrti?

13., 14. a) Kaj je Jehova glede na 110. psalm obljubil svojemu maziljenemu Kralju? b) Kaj je Jehova po svojih prerokih še odkril o prihajajočem Semenu?

13 David je po navdihnjenju napisal: »Rekel je GOSPOD mojemu Gospodu: ‚Sédi meni na desni, dokler ne denem sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje.‘ Prisegel je GOSPOD in ne bode se kesal: ‚Ti si duhovnik vekomaj po redu Melkizedekovem.‘« (Psalm 110:1, 4) Davidove besede so se neposredno nanašale na obljubljeno Seme oziroma Mesija. (Dejanja 2:35, 36) Ta kralj naj ne bi vladal iz Jeruzalema, temveč iz nebes na Jehovovi ‚desnici‘. Pod njegovo oblast tako naj ne bi spadala le Izraelova dežela, ampak vsa zemlja. (Psalm 2:6–8) Toda tukaj je bilo razodeto še nekaj več. Bodi pozoren na to, da je Jehova tu slovesno prisegel, da bo Mesija »duhovnik [. . .] po redu Melkizedekovem«. Melhizedek je v Abrahamovih dneh služil kot kralj-duhovnik, torej naj bi bilo prihajajoče Seme podobno temu neposredno postavljeno od Boga, da naj bi služilo kot kralj in duhovnik! (1. Mojzesova 14:17–20)

14 Z leti je Jehova po svojih prerokih razodel še nadaljnje informacije glede svoje svete skrivnosti. Izaija je na  primer razodel, da bo Seme umrlo žrtvene smrti. (Izaija 53:3–12) Miha je napovedal kraj Mesijevega rojstva. (Miha 5:1) Daniel je celo natančno napovedal čas Semenovega nastopa in smrti. (Daniel 9:24–27)

Sveta skrivnost razodeta!

15., 16. a) Kako je bil Jehovov Sin ‚rojen iz žene‘? b) Kaj je Jezus podedoval po človeških starših in kdaj je nastopil kot obljubljeno Seme?

15 Kako naj bi se te prerokbe izpolnile, je ostalo skrivnost, vse dokler se ni Seme zares pojavilo. V Listu Galatom 4:4 piše: »Ko pa je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog Sina svojega, rojenega iz žene.« Leta 2 pr. n. š. je angel judovski devici Mariji rekel: »Glej, spočela boš v telesu in rodila sina, in imenuj ime njegovo Jezus. Ta bode velik in Sin Najvišjega se bo imenoval; in Gospod Bog mu bo dal prestol Davida, očeta njegovega. [. . .] Sveti Duh pride nadte in moč Najvišjega te obsenči; zato se bo Sveto, ki se porodi, imenovalo Sin Božji.« (Lukež 1:31, 32, 35)

16 Kasneje je Jehova življenje svojega Sina iz nebes prenesel v Marijino telo, tako da ga je rodila ženska. Marija je bila nepopolna. Vendar pa Jezus po njej ni podedoval nepopolnosti, ker je bil »Sin Božji«. Hkrati pa je imel po človeških starših, ki so bili potomci Davida, tako naravno kot tudi zakonito pravico do tega, da postane Davidov dedič. (Dejanja 13:22, 23) Jehova je Jezusa ob njegovem krstu leta 29 n. š. pomazilil s svetim duhom in rekel: »Ta je Sin moj ljubljeni.« (Matevž 3:16, 17) Končno se je torej pojavilo Seme! (Galatom 3:16) Prišel je čas, da se o sveti skrivnosti razodene še več. (2. Timoteju 1:10)

17. Kako se je razjasnilo pomen Prve Mojzesove knjige 3:15?

17 Jezus je med svojo strežbo kačo iz Prve Mojzesove knjige 3:15 poistovetil s Satanom, kačino seme pa s Satanovimi sledilci. (Matevž 23:33; Janez 8:44) Kasneje je  bilo razodeto, kako bodo vsi ti za vedno strti. (Razodetje 20:1–3, 10, 15) Žena pa je bila prepoznana kot »gornji Jeruzalem«, Jehovova nebeška, ženi podobna organizacija duhovnih stvarjenj. * (Galatom 4:26; Razodetje 12:1–6)

Nova zaveza

18. Kakšen je namen ‚nove zaveze‘?

18 Do najbolj dramatičnega razodetja pa je najbrž prišlo v noči pred Jezusovo smrtjo, ko je ta svojim zvestim učencem povedal za ‚novo zavezo‘. (Lukež 22:20) Tako kot njena predhodnica, mojzesovska Postavina zaveza, naj bi tudi ta nova zaveza ustvarila »kraljestvo duhovnikov«. (2. Mojzesova 19:6; 1. Petrov 2:9) Vendar pa s to zavezo ni bil ustanovljen dobeseden, temveč duhovni narod, ‚Izrael Božji‘, ki so ga sestavljali izključno Kristusovi zvesti maziljeni sledilci. (Galatom 6:16) Ti ljudje bodo kot pogodbena stranka v novi zavezi skupaj z Jezusom sodelovali pri blagoslavljanju človeštva!

19. a) Zakaj novi zavezi uspe obroditi »kraljestvo duhovnikov«? b) Zakaj so maziljeni kristjani imenovani »novo stvarjenje« in koliko jih bo skupaj s Kristusom služilo v nebesih?

19 Toda zakaj tej novi zavezi uspe obroditi »kraljestvo duhovnikov«, ki naj bi blagoslovilo človeštvo? Zato, ker ta zaveza Kristusovih učencev ne obsoja kot grešnikov, ampak jim po Jezusovi žrtvi omogoča odpuščanje grehov. (Jeremija 31:31–34) Ko jih Jehova enkrat spozna za čiste, jih posinovi v svojo nebeško družino in jih mazili s svetim duhom. (Rimljanom 8:15–17; 2. Korinčanom 1:21) Tako se ‚prerodijo [na novo rodijo, NW] v živo upanje  [. . .] shranjeno jim v nebesih‘. (1. Petrov 1:3, 4) Ker je tako vzvišen položaj ljudem popolnoma nov, so z duhom rojeni maziljeni kristjani imenovani »novo stvarjenje«. (2. Korinčanom 5:17) Biblija odkriva, da jih bo odkupljenemu človeštvu iz nebes nazadnje vladalo 144.000. (Razodetje 5:9, 10; 14:1–4)

20. a) Kaj je bilo glede svete skrivnosti razodeto leta 36 n. š.? b) Kdo se bo veselil blagoslovov, ki so bili obljubljeni Abrahamu?

20 Ti maziljeni skupaj s Kristusom postanejo »Abrahamovo seme«. * (Galatom 3:29) Prvi so bili izbrani naravni Judje. Vendar pa je bil leta 36 n. š. razodet še en vidik svete skrivnosti: pogani oziroma Nejudje naj bi prav tako imeli to nebeško upanje. (Rimljanom 9:6–8; 11:25, 26; Efežanom 3:5, 6) Ali pa naj bi se samo maziljeni kristjani veselili blagoslovov, ki so bili obljubljeni Abrahamu? Ne, saj Jezusova žrtev koristi vsemu svetu. (1. Janezov 2:2) Jehova je sčasoma odkril, da bo konec Satanove stvarnosti preživela brezštevilna »velika množica«. (Razodetje 7:9, 14) Še veliko več pa jih bo vstalo z upanjem na večno življenje v raju! (Lukež 23:43; Janez 5:28, 29; Razodetje 20:11–15; 21:3, 4)

Božja modrost in sveta skrivnost

21., 22. Kako vse se v sveti skrivnosti kaže Jehovova modrost?

21 Sveta skrivnost je osupljiv izraz ‚mnogovrstne Božje modrosti‘. (Efežanom 3:8–10SSP) Kako modrega se je Jehova izkazal, že ko je to skrivnost oblikoval in jo nato tako postopoma odkrival! Modro je upošteval omejitve ljudi in jim omogočil, da pokažejo, kaj imajo res v srcu. (Psalm 103:14)

 22 Jehova je pokazal modrost brez primere tudi s tem, da je za kralja izbral Jezusa. Jehovov Sin je namreč zanesljivejši od vseh drugih stvarjenj v vesolju. Ko je živel kot človek iz mesa in krvi, je prestal veliko težav. Popolnoma razume probleme ljudi. (Hebrejcem 5:7–9) Kaj pa lahko rečemo o Jezusovih sovladarjih? V stoletjih so bili maziljeni možje in žene izbrani iz vseh ras, jezikov in z raznovrstno preteklostjo. Preprosto je ni težave, s katero se kdo od njih ne bi bil spoprijel in jo premagal. (Efežanom 4:22–24) Življenje pod vladavino teh usmiljenih kraljev-duhovnikov bo zares v zadovoljstvo!

23. Kakšno prednost imamo kristjani glede Jehovove svete skrivnosti?

23 Apostol Pavel je napisal: »[Sveta, NW] skrivnost, ki je bila skrita od vekov in od rodov, [. . .] je bila razodeta svetim njegovim.« (Kološanom 1:26) Da, Jehovovi maziljeni sveti razumejo že marsikaj o sveti skrivnosti in so o tem spoznanju govorili že z milijoni. Kakšno prednost torej imamo! Jehova nam je ‚razodel [sveto, NW] skrivnost volje svoje‘. (Efežanom 1:9) Zato povejmo o tej čudoviti skrivnosti še drugim in jim pomagajmo, da bodo tudi oni dobili vpogled v nedoumljivo modrost Boga Jehova!

^ odst. 17 V Jezusu se je prav tako razodela ‚sveta skrivnost bogovdanosti‘. (1. Timoteju 3:16NW) Dolgo je bila namreč skrivnost, ali bo kdo lahko ostal popolnoma značajen do Jehova. Odgovor je razodel Jezus. Značajen je ostal v vseh preizkušnjah, ki mu jih je naložil Satan. (Matevž 4:1–11; 27:26–50)

^ odst. 20 Jezus je z isto skupino sklenil tudi »zavezo za kraljestvo«. (Lukež 22:29, 30NW) S to ‚malo čredo‘ je tako rekoč sklenil pogodbo, da bodo v nebesih vladali z njim kot drugotni del Abrahamovega semena. (Lukež 12:32)

Spoznajte več

Uživajmo koristi tega, kar je Bog obljubil s prisego

Kaj se lahko naučimo iz Božjih obljub, priseg in zavez?