Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 22. POGLAVJE

Ali ‚modrost, ki je od zgoraj,‘ deluje v tvojem življenju?

Ali ‚modrost, ki je od zgoraj,‘ deluje v tvojem življenju?

1.–3. a) Kako je Salomon pokazal izredno modrost pri tem, kako je rešil spor glede materinstva? b) Kaj nam Jehova obljublja in kakšna vprašanja se ob tem postavljajo?

PRIMER je bil zelo težaven – dve ženski sta se prepirali zaradi dojenčka. Živeli sta v isti hiši in obe sta z nekajdnevno razliko rodili sina. Eden od dojenčkov je umrl in sedaj sta obe trdili, da sta materi še živega sina. * Nihče drug ni videl, kaj se je v resnici zgodilo. O primeru so verjetno razpravljali že na nižjih sodiščih, a ga niso mogli rešiti. Nazadnje so spor predložili pred izraelskega kralja Salomona. Ali bo on lahko ugotovil, kaj je resnica?

2 Salomon ju je nekaj časa poslušal, kako sta se prepirali, nato pa ukazal, naj mu prinesejo meč. Navidez trdno odločen je ukazal, naj otroka presekajo na dvoje in ga dajo vsaki polovico. Prava mati je kralja brž pričela rotiti, naj dojenčka, njenega dragocenega malčka, da drugi ženski. Druga pa je vztrajala, naj otroka kar presekajo na dvoje. Salomon je sedaj vedel, kaj je resnica. Poznal je nežna čustva matere do otroka, ki ga je rodila, in s tem poznavanjem je rešil spor. Predstavljaj si olajšanje, ki ga je čutila mati, ko ji je Salomon prisodil otroka in rekel: »Ona je mati njegova.« (1. kraljev 3:16–27)

 3 Ali ni bila to izredna modrost? Ko so ljudje slišali, kako je Salomon rešil primer, so se ga bali, »kajti videli so, da je modrost Božja v njem«. Da, Salomonova modrost, je bilo Božje darilo. Jehova mu je dal ‚modro in razumno srce‘. (1. kraljev 3:12, 28) Kako pa je z nami? Lahko tudi mi dobimo modrost od Boga? Lahko, saj je Salomon po navdihnjenju napisal: »GOSPOD daje modrost.« (Pregovori 2:6) Jehova obljublja, da bo dal modrost (sposobnost dobro uporabljati spoznanje, razumevanje in sprevidevnost) tistim, ki jo iskreno iščejo. Kako pa si lahko modrost, ki je od zgoraj, pridobimo? In kaj lahko naredimo, da bi pričela v našem življenju delovati?

»Pridobivaj si modrost« – kako?

4.–7. Katere štiri zahteve je treba spolnjevati, da bi si lahko pridobivali modrost?

4 Ali moramo biti za to, da bi dobili Božjo modrost, zelo inteligentni ali zelo izobraženi? Ne. Jehova nam je pripravljen svojo modrost podeliti ne glede na naše poreklo in stopnjo izobrazbe. (1. Korinčanom 1:26–29) Vendar pa moramo prvi korak narediti mi, saj nas Biblija spodbuja, naj si ‚modrost pridobivamo‘. (Pregovori 4:7SSP) Kako pa lahko to delamo?

5 Prvič tako, da se Boga bojimo. »Strah GOSPODOV je začetek modrosti [‚prvi korak do modrosti‘, The New English Bible],« piše v Pregovorih 9:10. Temelj prave modrosti je torej strah pred Bogom. Zakaj? Spomni se, da gre pri modrosti za sposobnost uspešno rabiti spoznanje. Bati se Boga torej ne pomeni, da pred njim v strahu klečeplazimo, temveč da se mu klanjamo s strahospoštovanjem, cenjenjem in zaupanjem. Takšen strah je zdrav in nas zelo motivira. Spodbuja nas, da v življenju ravnamo skladno s tem, kar smo spoznali o Božji volji in njegovih poteh. Ne bi mogli stopiti na modrejšo pot, saj Jehovova merila  vedno delujejo v dobro predvsem tistim, ki se po njih ravnajo.

6 Drugič, biti moramo ponižni in skromni. Božje modrosti ne more biti brez ponižnosti in skromnosti. (Pregovori 11:2) Zakaj ne? Če smo ponižni in skromni, smo pripravljeni priznati, da ne vemo vsega, da naše mnenje ni vedno pravilno in da moramo ugotoviti, kako na zadeve gleda Jehova. On »se upira prevzetnim«, z veseljem pa podeljuje modrost tistim, ki so ponižnega srca. (Jakob 4:6)

Da bi si pridobili Božjo modrost, moramo napeti vse moči in za njo kopati

7 Tretja bistvena zahteva je to, da preučujemo Božjo pisano Besedo. Jehova je svojo modrost razkril v svoji Besedi. Da bi si to modrost pridobili, moramo napeti vse moči in za njo kopati. (Pregovori 2:1–5) Četrta zahteva pa je molitev. Če Boga za modrost iskreno prosimo, nam jo bo radodarno podelil. (Jakob 1:5SSP) Uslišal bo naše molitve, če ga bomo prosili, naj nam pomaga s svojim duhom. Z njim nas lahko usposobi, da bomo v Njegovi Besedi našli zaklade, ki nam bodo v pomoč pri reševanju problemov, ogibanju nevarnostim in modrem odločanju. (Lukež 11:13)

8. Kje se bo jasno videlo, ali smo si Božjo modrost zares pridobili?

8 Kot smo ugotovili že v 17. poglavju, je Jehovova modrost praktična. Če smo si torej zares pridobili Božjo modrost, se bo to jasno videlo v našem vedenju. Učenec Jakob je opisal dela, kakršne rodi Božja modrost, ko je napisal: »Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva [razumna, NW], poslušna, polna usmiljenja in dobrih del, nepristranska in brez hinavščine.« (Jakob 3:17EI) Ko bomo torej razpravljali o vsakem od teh vidikov Božje modrosti posebej, bi se lahko vprašali: ‚Ali ta modrost, ki je od zgoraj, deluje tudi v mojem življenju?‘

 »Čista, potem miroljubna«

9. Kaj pomeni biti čist in zakaj je primerno, da je čistost prva navedena lastnost, ki zaznamuje modrost?

9 »Najprej čista.« Biti čist pomeni biti neoskrunjen in neomadeževan, in to ne samo nazunaj, ampak tudi naznotraj. Biblija modrost povezuje s srcem, le da nebeška modrost ne more v srce, ki je umazano s hudobnimi mislimi, željami in vzgibi. (Pregovori 2:10; Matevž 15:19, 20) Če pa je naše srce čisto – kolikor je to pri nepopolnih ljudeh le mogoče – bomo ‚odstopili od hudega in delali dobro‘. (Psalm 37:27; Pregovori 3:7) Ali ni torej res primerno, da je čistost prva navedena lastnost, ki zaznamuje modrost? Kako bi navsezadnje lahko zares odsevali druge lastnosti, ki zaznamujejo modrost od zgoraj, če ne bi bili moralno in duhovno čisti?

10., 11. a) Zakaj je pomembno, da smo miroljubni? b) Kako lahko dokažeš, da si pripravljen stvari pomiriti, če čutiš, da si sovernika užalil? (Glej tudi podčrtno opombo.)

10 »Potem miroljubna.« Nebeška modrost nas spodbuja, da si prizadevamo za mir, ki je sad Božjega duha. (Galatom 5:22) Prizadevamo si, da ne bi pretrgali »vezi miru«, ki zedinja Jehovovo ljudstvo. (Efežanom 4:3) Prav tako naredimo vse, kar le moremo, da bi skaljeni mir obnovili. Zakaj je to pomembno? Biblija pravi: »V miru živite; in Bog ljubezni in miru bode z vami.« (2. Korinčanom 13:11) Dokler torej z ljudmi živimo v miru, bo z nami tudi Bog miru. To, kako ravnamo s soverniki, torej neposredno vpliva na naš odnos z Jehovom. Kako pa lahko dokažemo, da smo miritelji? Razmisli o naslednjem zgledu.

11 Kaj naj bi naredil, če čutiš, da si sovernika užalil? Jezus je rekel: »Če torej prineseš dar svoj k oltarju in se tam spomniš, da ima brat tvoj kaj zoper tebe: pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi, spravi [pomiri, NW] se poprej z bratom svojim in potem pridi in daruj dar svoj.« (Matevž 5:23, 24) Ta nasvet lahko upoštevaš tako, da prevzameš pobudo in greš k bratu  ali sestri. S kakšnim ciljem pa? Da bi se z njim ‚pomiril‘. * Za dosego tega cilja boš morda moral priznati in ne zanikati, da je sovernik čustveno prizadet. Če boš k njemu pristopil s ciljem, da bi obnovil mir, in se boš tega cilja tudi držal, bosta verjetno znala razjasniti vsak nesporazum, se drug drugemu primerno opravičila in si odpustila. Kadar ti storiš prvi korak za to, da bi se stvari pomirile, kažeš, da te vodi Božja modrost.

»Razumna, poslušna«

12., 13. a) Kaj pomeni beseda, ki jo v Jakobovem listu 3:17 prevajamo z »razumna«? b) Kako lahko kažemo, da smo razumni?

12 »Razumna.« Kaj pomeni biti razumen? Po mnenju biblijskih strokovnjakov je izvirno grško besedo, ki jo v  Jakobovem listu 3:17 prevajamo z »razumna«, težko prevesti. Prevajalci jo prevajajo z »nežnočutna«, »prizanesljiva« in »obzirna«. Tukaj rabljena grška beseda dobesedno pomeni »popustljiv«. Kako lahko pokažemo, da ta vidik modrosti od zgoraj deluje tudi v nas?

13 »Krotkost [Razumnost] vaša bodi znana vsem ljudem,« piše v Listu Filipljanom 4:5. Drug prevod pravi: »Bodite na glasu po tem, da ste razumni.« (The New Testament in Modern English, prevedel J. B. Phillips.) Bodi pozoren, da pri tem ne gre toliko za to, kakšne se vidimo sami, ampak za to, kakšne nas vidijo drugi oziroma na kakšnem glasu smo. Razumen človek ne vztraja vedno pri črki postave oziroma pri tem, da mora biti vedno po njegovem. Namesto tega je pripravljen prisluhniti drugim in, kadar je to primerno, popustiti njihovim željam. Prav tako z drugimi ravna nežno in ne surovo oziroma grobo. Čeprav je to pomembno za vse kristjane, pa je še posebej pomembno za tiste, ki služijo kot starešine. Nežnost namreč privlači, zato so takšni starešine dostopni. (1. Tesaloničanom 2:7, 8) Dobro bo, če se vsi vprašamo: ‚Ali sem znan po tem, da sem obziren, popustljiv in nežen?‘

14. Kako lahko kažemo, da smo ‚poslušni‘?

14 »Poslušna.« Grške besede, ki se jo prevaja s »poslušna«, ni najti nikjer drugje v Krščanskih grških spisih. Po mnenju nekega strokovnjaka, so to besedo »pogosto uporabljali v zvezi z vojaško disciplino«. Izraža zamisel o tem, da se kdo da »zlahka prepričati« in da je »podredljiv«. Tisti, ki ga vodi modrost od zgoraj, se torej voljno podreja temu, kar piše v Svetem pismu. Ni znan po tem, da se za nekaj odloči, nato pa se brani vseh dejstev, ki bi takšno odločitev spodbijala. Raje se je hitro pripravljen spremeniti, kadar mu kdo iz Svetega pisma jasno dokaže, da se zavzema za napačno stvar oziroma je o čem zmotno sklepal. Ali te ljudje poznajo kot takšnega?

 »Polna usmiljenja in dobrih del«

15. Kaj je usmiljenje in zakaj je ustrezno, da Jakobov list 3:17 ‚usmiljenje‘ in ‚dobra dela‘ omenja skupaj?

15 »Polna usmiljenja in dobrih del.« * Usmiljenje je pomemben del modrosti od zgoraj, saj Biblija za takšno modrost pravi, da je »polna usmiljenja«. Bodi pozoren na to, da se tukaj skupaj omenja ‚usmiljenje‘ in ‚dobra dela‘. To je povsem ustrezno, saj se usmiljenje v Bibliji najpogosteje nanaša na dejavno zanimanje za druge, na sočutje, ki rodi obilo dobrih del. Neki priročnik usmiljenje opredeljuje kot »občutek bridkosti zaradi neprijetnih razmer koga drugega, in zato skuša glede tega nekaj narediti«. Božja modrost torej ni hladna, brezčutna oziroma strogo razumska. Namesto tega je topla, prisrčna in se zelo zaveda potreb drugih. Kako lahko kažemo, da smo polni usmiljenja?

16., 17. a) Kaj nas poleg ljubezni do Boga še spodbuja, da sodelujemo pri oznanjevanju, in zakaj? b) Kako vse lahko kažemo, da smo polni usmiljenja?

16 Gotovo je pomembna metoda to, da se z ljudmi pogovarjamo o dobri novici o Božjem kraljestvu. Kaj nas spodbuja k temu delu? Predvsem ljubezen do Boga. Spodbujata pa nas tudi usmiljenje oziroma sočutje, ki ga čutimo do drugih. (Matevž 22:37–39) Danes so mnogi »izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«. (Matevž 9:36) Lažni verski pastirji jih duhovno zapostavljajo in slepijo. Zato ne poznajo modrega vodstva, ki ga najdemo v Božji Besedi, oziroma ne vedo za blagoslove, ki jih bo Kraljestvo kmalu prineslo zemlji. Ko tako razmišljamo o duhovnih potrebah ljudi v naši okolici, nas iskreno sočutje navaja, da delamo, kar le moremo, da bi jih seznanili z Jehovovim ljubečim namenom.

Kadar smo z drugimi usmiljeni oziroma sočutni, kažemo ‚modrost, ki je od zgoraj‘

 17 Kako še lahko kažemo, da smo polni usmiljenja? Spomni se Jezusove ponazoritve o Samarijanu, ki je ob cesti našel oropanega in pretepenega popotnika. Iz sočutja mu je »izkazal usmiljenje«, tako da mu je obvezal rane in poskrbel zanj. (Lukež 10:29–37) Ali ta ponazoritev ne kaže, da k usmiljenju spada tudi to, da ljudem v stiski praktično pomagamo? Biblija nam pravi, naj ‚delamo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si z njimi domači po veri‘. (Galatom 6:10) Pomisli na nekatere možnosti. Starejši sovernik morda potrebuje prevoz na krščanske shode in z njih. Vdova v občini morda potrebuje pomoč pri popravilu svojega doma. (Jakob 1:27) Malodušni sovernik morda potrebuje kako ‚dobro besedo‘, ki bi ga potolažila. (Pregovori 12:25) Kadar tako izkazujemo usmiljenje, dokazujemo, da modrost, ki je od zgoraj, deluje tudi v nas.

»Nepristranska in brez hinavščine«

18. Kaj si moramo prizadevati izkoreniniti iz našega srca, če nas vodi modrost, ki je od zgoraj, in zakaj je to treba?

18 »Nepristranska.« Božja modrost sega preko rasnih predsodkov in narodnostnega ponosa. Če nas vodi takšna modrost, si prizadevamo iz srca izkoreniniti vsakršno težnjo, da bi bili pristranski. (Jakob 2:9SSP) Nikomur ne dajemo prednosti pred drugimi zaradi njihove izobrazbe, gmotnega položaja oziroma občinskih odgovornosti. Prav tako na nikogar od sovernikov ne gledamo zviška, ne glede na to, kako nizkega položaja so morda videti. Če Jehova takšnim izkazuje svojo ljubezen, bi jih gotovo tudi mi morali šteti za vredne naše ljubezni.

19., 20. a) Od kod izvira grška beseda, ki pomeni »hinavec«? b) Kako kažemo ‚nehinavsko bratovsko naklonjenost‘ in zakaj je to pomembno?

19 »Brez hinavščine.« Grška beseda, ki pomeni »hinavec«, se lahko nanaša na »igralca, ki je igral vlogo«. V starem  veku so grški in rimski igralci med nastopanjem nosili velike maske. Zato so grško besedo za ‚hinavca‘ začeli rabiti za človeka, ki se pretvarja ali hlini. Ta vidik Božje modrosti ne bi smel vplivati le na to, kako s soverniki ravnamo, ampak tudi na to, kaj do njih čutimo.

20 Apostol Peter je omenil, da bi se naša ‚poslušnost resnici‘ morala kazati v ‚nehinavski bratovski srčni naklonjenosti‘. (1. Petrov 1:22NW) Da, naklonjenosti do naših bratov ne bi smeli samo igrati. Ne nosimo namreč maske oziroma ne igramo vlog v igrah, da bi druge varali. Naša navezanost mora biti pristna, prihajati mora iz srca. Če smo takšni, si bomo pridobili zaupanje sovernikov, saj bodo ti vedeli, da smo res takšni, kakršne se kažemo. S takšno iskrenostjo si utiramo pot odkritemu in poštenemu odnosu s soverniki in pripomoremo k zaupljivemu ozračju v občini.

 »Hrani praktično modrost«

21., 22. a) Kako je Salomonu spodletelo pri tem, da bi ohranil modrost? b) Kako lahko mi ohranimo modrost in kako nam bo to koristilo?

21 Božja modrost je Jehovovo darilo, ki bi ga morali hraniti. Salomon je rekel: »Sin moj, [. . .] hrani zdravo pamet [praktično modrost, NW] in premišljenost.« (Pregovori 3:21) Žal je to spodletelo že Salomonu. Moder je bil samo toliko časa, dokler je bil poslušnega srca. Nazadnje pa so mu mnoge žene iz drugih narodov srce odvrnile od čistega čaščenja Jehova. (1. kraljev 11:1–8) To, kar se je zgodilo Salomonu, zgovorno kaže, da je znanje malo vredno, če ga ne uporabljamo pravilno.

22 Kako lahko torej praktično modrost ohranimo? To nam ne bo uspelo že s tem, da bomo redno brali Biblijo in na njej temelječe publikacije, ki jih daje »zvesti in preudarni suženj«. Moramo si tudi prizadevati, da bomo naučeno udejanjali. (Matevž 24:45NW) Imamo torej vse razloge za to, da se ravnamo po Božji modrosti. To namreč pomeni, da že danes živimo bolje. Omogoča nam, da ‚se poprimemo resničnega življenja‘ – življenja v Božjem novem svetu. (1. Timoteju 6:19) Najpomembnejše pa je to, da se z negovanjem modrosti od zgoraj še bolj zbližujemo z virom vse modrosti, Bogom Jehovom.

^ odst. 1 Glede na poročilo iz Prve knjige kraljev 3:16 sta ženski bili prostitutki. Insight on the Scriptures pravi: »Ti ženski morda nista bili prostitutki v tem pomenu, da bi si s tem služili denar, ampak sta morda le nečistovali. Lahko da sta bili Judinji ali pa, kar je verjetneje, tujki.« (Izdali Jehovove priče.)

^ odst. 11 Grški izraz, ki ga prevajamo s »pomiri se«, je tvorjen iz glagola, ki pomeni »‚doseči spremembo, izmenjati,‘ in zato ‚spraviti se‘«. Tvoj cilj je torej, da nekaj spremeniš, da odstraniš, če je to mogoče, slabo voljo iz srca užaljenega. (Rimljanom 12:18)

^ odst. 15 Drug prevod te besede prevaja s »polna sočutja in dobrih sadov«. (A Translation in the Language of the People, prevedel Charles B. Williams.)

Spoznajte več

Naj ti branje Biblije kar najbolj koristi

Biblija nam koristi le, če jo preučujemo in če to, kar uči, udejanjamo. Spoznajte, kako je lahko vaše branje Biblije bolj učinkovito.

Z Božjo Besedo pomagajmo sebi in drugim

Ali cenite Sveto pismo? Razprava o 2. Timoteju 3:16 vam bo pomagala zgraditi vero v to Jehovovo darilo.