Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 20. POGLAVJE

»Modrega je srca,« a je kljub temu ponižen

»Modrega je srca,« a je kljub temu ponižen

1.–3. Zakaj smo lahko prepričani, da je Jehova ponižen?

OČE želi svojega malčka naučiti nekaj zelo pomembnega. In pri tem mu želi seči do srca. Kako naj to naredi? Ali naj se vzvišeno in zastraševalno vzpne nadenj in z njim govori strogo? Ali pa naj pred njim počepne in mu govori blago, roteče? Moder, ponižen oče bo gotovo izbral blažji pristop.

2 Kakšen Oče pa je Jehova? Ali je ošaben ali ponižen, strog ali blag? Jehova je vseveden in vsemoder. Toda ali si že opazil, da znanje in razumnost še ne pomenita, da so takšni ljudje tudi ponižni? Biblija pravi, da »znanje napihuje«. (1. Korinčanom 3:19; 8:1) Vendar pa je Jehova, ki je ‚modrega srca‘, tudi ponižen. (Job 9:4) To ne pomeni, da je kakor koli nižji po položaju oziroma da ni tako veličasten, ampak da ni ošaben. Zakaj lahko to rečemo?

3 Jehova je svet. Zato ošabnosti, lastnosti, ki oskrunja, pri njem ni najti. (Marko 7:20–22NW) Pomisli tudi, kaj je Jehovu rekel prerok Jeremija: »Tvoja duša [sam Jehova] se bo vedno spominjala in se k meni sklanjala.« * (Žalostinke 3:20NW) Si lahko zamisliš! Jehova, Suvereni gospod vesolja, se je bil pripravljen ‚skloniti‘ oziroma se spustiti na Jeremijev nivo, da bi temu nepopolnemu  človeku naklonil pozornost. (Psalm 113:7NW) Da, Jehova je ponižen. Kaj vse pa sploh spada k Božji ponižnosti? Kako je povezana z modrostjo? In zakaj je pomembna za nas?

Kako Jehova kaže ponižnost

4., 5. a) Kaj je ponižnost, kako se kaže in zakaj je ne bi smeli nikoli zamenjati s šibkostjo ali plašnostjo? b) Kako je Jehova ponižnost pokazal pri ravnanju z Davidom in kako pomembno je za nas to, da je Jehova ponižen?

4 Ponižnost je nasprotje ošabnosti in ponosa. Je notranja lastnost srca, ki se kaže v lastnostih, kot so blagost, potrpežljivost in razumnost. (Galatom 5:22, 23NW) Teh bogovšečnih lastnosti pa ne bi smeli nikoli zmotno zamenjati s šibkostjo ali plašnostjo. Niso nezdružljive z Jehovovo pravično jezo niti ne s tem, kako on uporablja uničevalno moč. Jehova namreč ravno s ponižnostjo in blagostjo kaže svojo brezmejno moč, sposobnost, da se popolnoma obvlada. (Izaija 42:14NW) Kako pa je ponižnost povezana  z modrostjo? Neki biblijski priročnik opaža: »Ponižnost je dokončno definirana [. . .] z nesebičnostjo in je temelj vse modrosti.« Prava modrost torej ne more obstajati neodvisno od ponižnosti. Kakšno korist pa imamo od Jehovove ponižnosti mi?

Moder oče s svojimi otroki ravna ponižno in blago

5 Kralj David je Jehovu zapel: »Dal si mi tudi zveličanja [rešenja, NW] svojega ščit, in desnica tvoja me je podpirala in ljubeznivost [ponižnost, NW] tvoja me je poveličala.« (Psalm 18:35) Jehova se je tako rekoč sklonil, da bi lahko pomagal temu zgolj nepopolnemu človeku, ga dan za dnem ščitil in podpiral. David je uvidel, da ga bo Jehova rešil – in mu kot kralju nazadnje celo podelil nekoliko veličine – le zato, ker se je On pripravljen tako ponižati. Zares, kdo od nas bi sploh lahko upal na rešitev, če Jehova ne bi bil ponižen, če se ne bi bil pripravljen skloniti, da bi z nami ravnal kot blag in ljubeč Oče?

6., 7. a) Zakaj Biblija nikoli ne govori o tem, da je Jehova skromen? b) Kako sta povezani blagost in modrost in kdo v tem daje največji zgled?

6 Vredno pa je omeniti, da obstaja razlika med ponižnostjo in skromnostjo. Skromnost je čudovita lastnost, ki jo lahko negujemo zvesti ljudje. Tako kot ponižnost je tudi skromnost povezana z modrostjo. V Pregovorih 11:2 na primer piše: ‚Pri skromnih je modrost.‘ Vendar pa Biblija nikoli ne pravi, da je skromen Jehova. Zakaj ne? Skromnost, kot o njej govori Sveto pismo, namreč spominja na to, da se skromni povsem zaveda svojih omejitev. Vsemogočni pa nima nikakršnih omejitev, razen seveda tistih, ki si jih sam določi zaradi svojih pravičnih meril. (Marko 10:27; Titu 1:2) Poleg tega pa kot Najvišji ni nikomur podložen. Zato o skromnosti pri Jehovu preprosto ne moremo govoriti.

7 Kljub temu pa je Jehova ponižen in blag. Svoje služabnike uči, da je blagost bistvo prave modrosti. Njegova Beseda  govori o »blagosti, ki sodi k modrosti«. * (Jakob 3:13NW) Razmisli, kakšen zgled je glede tega dal Jehova.

Jehova ponižno poverja odgovornosti in posluša

8.–10. a) Zakaj je to, da je Jehova pripravljen poverjati odgovornosti drugim in poslušati, nekaj izrednega? b) Kako Vsemogočni ponižno ravna s svojimi angeli?

8 Še posebej prisrčen dokaz za to, da je Jehova ponižen, najdemo v njegovi pripravljenosti, da poverja odgovornosti drugim in posluša. Že to, da je pripravljen poslušati, je zares presenetljivo, saj ne potrebuje pomoči oziroma nasveta. (Izaija 40:13, 14; Rimljanom 11:34, 35) Pa vendar nam Biblija vedno znova kaže, da Jehova tudi tako kaže ponižnost.

9 Razmisli na primer o tem, kaj izrednega je nekoč doživel Abraham. K njemu so prišli trije obiskovalci in Abraham je enega naslovil z »Jehova« (NW). V resnici so to bili angeli, vendar je eden od njih prišel v Jehovovem imenu in je v Njegovem imenu tudi deloval. Ko je ta angel kaj govoril ali delal, je bilo tako, kot bi to govoril oziroma delal Jehova. Tako je Jehova Abrahamu povedal, da je slišal veliko »vpitje iz Sodome in Gomore«. Pojasnil mu je: »Zdaj pa pojdem doli [Stopil bom dol, SSP] in videl bom, ali so docela tako delali, kakor se glasi njih vpitje, ki je prišlo do mene; če pa ne, bom spoznal.« (1. Mojzesova 18:3, 20, 21) Jehovovo sporočilo seveda ni pomenilo, da bo Vsemogočni ‚stopil dol‘ osebno. Znova je raje poslal angela, da sta ga zastopala. (1. Mojzesova 19:1) Zakaj? Ali vsevidni Jehova ni mogel sam ‚spoznati‘, kaj se je tam v resnici dogajalo? Gotovo bi lahko. Pa vendar je angeloma raje ponižno naložil, naj raziščeta razmere ter v Sodomi obiščeta Lota in njegovo družino.

 10 Jehova pa tudi posluša. Nekoč je svoje angele prosil, naj predlagajo, kako bi lahko vrgel s prestola hudobnega kralja Ahaba. Seveda Jehova takšne pomoči ni potreboval. Kljub temu pa je sprejel predlog enega od angelov in ga pooblastil, naj to tudi uresniči. (1. kraljev 22:19–22) Ali ni bilo to ponižno?

11., 12. Kako je Abraham spoznal Jehovovo ponižnost?

11 Jehova pa je celo pripravljen prisluhniti nepopolnim ljudem, ki mu želijo izraziti svoje skrbi. Ko je na primer Abrahamu prvič povedal, da namerava uničiti Sodomo in Gomoro, je bil ta zvesti mož zbegan. »To ni mogoče!« je rekel in dodal: »Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično?« Abraham ga je vprašal, ali bi mestoma prizanesel, če bi se tam lahko našlo 50 pravičnih. Jehova mu je zagotovil, da bi. Toda Abraham ga je še kar vpraševal isto, le da je število zmanjšal najprej na 45, nato na 40 in tako naprej. Kljub Jehovovim zagotovilom je vztrajal, vse dokler ni prišel do števila deset. Abraham morda takrat še ni povsem doumel, kako usmiljen je Jehova. Kakršen koli je že bil razlog, pa je Jehova svojemu prijatelju in služabniku potrpežljivo in ponižno dovolil, da mu je tako izrazil svoje skrbi. (1. Mojzesova 18:23–33SSP)

12 Koliko pametnih, učenih ljudi bi tako potrpežljivo poslušalo človeka, ki bi ga po bistroumnosti tako močno prekašali? * S potrpežljivim poslušanjem pa je naš Bog pokazal ravno takšno ponižnost. Abraham pa je med tem pogovorom tudi spoznal, da je Jehova »počasen za jezo«. (2. Mojzesova 34:6) Morda je takrat ugotovil, da nima pravice dvomiti o ravnanju Najvišjega, zato ga je dvakrat prosil: »Ne srdi se, prosim, Gospod [Jehova, NW].« (1. Mojzesova 18:30, 32) Seveda se Jehova ni razsrdil. On zares kaže ‚blagost, ki sodi k modrosti‘.

 Jehova je razumen

13. Kaj pomeni beseda ‚razumen‘, kot jo uporablja Biblija, in zakaj ta beseda primerno opisuje, kakšen je Jehova?

13 Da je Jehova ponižen, se vidi še iz ene čudovite lastnosti – njegove razumnosti. Nepopolnim ljudem žal te lastnosti zelo primanjkuje. Jehova pa svojih z razumom obdarjenih stvarjenj ni pripravljen le poslušati, temveč je pripravljen tudi popuščati, kadar s tem ne krši pravičnih načel. Beseda ‚razumen‘, kot jo uporablja Biblija, dobesedno pomeni »popustljiv«. Tudi ta lastnost je znamenje Božje modrosti. V Jakobovem listu 3:17, EI, piše: »Modrost pa, ki je od zgoraj, je [. . .] prizanesljiva [razumna, NW].« V katerem smislu pa je vsemodri Jehova razumen? Predvsem tako, da je prilagodljiv. Spomni se, da nas že njegovo ime uči, da Jehova sam povzroča, da postane, kar je treba, da lahko izpolni svoje namene. (2. Mojzesova 3:14NW) Ali ni to dokaz, da je prilagodljiv in razumen?

14., 15. Kaj se iz Ezekielovega videnja o Jehovovi nebeški kočiji naučimo o njegovi nebeški organizaciji in kako se ta razlikuje od svetnih organizacij?

14 V Bibliji je prav poseben odlomek, ki nam pomaga še globlje doumeti Jehovovo prilagodljivost. Prerok Ezekiel je dobil videnje o Jehovovi nebeški organizaciji duhovnih stvarjenj. Videl je kočijo strah zbujajočih razsežnosti, Jehovovo »vozilo«, ki ga on vedno usmerja. Najzanimivejše pa je bilo to, kako se je kočija premikala. Velikanska kolesa so se vrtela v vseh štirih smereh in so bila polna oči, tako da so lahko te videle povsod. V trenutku so lahko spremenila smer, ne da bi se ustavila ali obrnila. In ta ogromna kočija se ni premikala okorno, kot se premika veliko vozilo, ki ga naredi človek. Lahko se je pomikala s hitrostjo strele in zavijala celo pod pravim kotom! (Ezekiel 1:1, 14–28) Da, Jehovova organizacija je tako kot vsemogočni Suveren, ki jo upravlja, vrhunsko prilagodljiva in se odziva na vedno drugačne okoliščine ter potrebe, ki se jim mora posvetiti.

 15 Ljudje lahko takšno popolno prilagodljivost poskušajo le posnemati. Vse prevečkrat pa so ljudje in njihove organizacije bolj togi kot pa prilagodljivi in bolj nerazumni kot popustljivi. Naj to ponazorimo: supertanker ali tovorni vlak morda naredi močan vtis, ko gre za velikost in moč. Toda ali se lahko eden ali drugi odzove na nenadno spremembo okoliščin? Če čez železniške tire pred tovorni vlak pade ovira, se vlak ne more obrniti. Nič lažje ga ni na hitro ustaviti. Zavorna pot takšnega vlaka je lahko dolga tudi več kot kilometer! Podobno je s supertankerjem, ki lahko po izklopu motorjev pluje še kakih osem kilometrov. Tudi če motorji delujejo vzvratno, se bo ustavil šele čez kake tri kilometre! In podobno je s človeškimi organizacijami, ki se nagibajo k togosti in nerazumnosti. Ljudje se zaradi ponosa pogosto ne želijo prilagoditi spremenjenim potrebam in okoliščinam. Zaradi takšne togosti so šle v stečaj že mnoge družbe in propadle mnoge vlade. (Pregovori 16:18) Kako veseli smo lahko, da Jehova s svojo organizacijo ni temu niti malo podoben!

Kako Jehova kaže razumnost

16. Kako je Jehova pokazal razumnost pri ravnanju z Lotom, preden je uničil Sodomo in Gomoro?

16 Pomisli še enkrat, kaj se je zgodilo ob uničenju Sodome in Gomore. Lot je z družino od Jehovovega angela dobil tole izrecno navodilo: »V gorovje se reši.« (SSP) Toda to Lotu ni bilo preveč všeč. »Ah, ne tako, Gospod [Jehova, NW]!« je prosil. Lot je bil prepričan, da bo umrl, če bo moral bežati v gorovje, zato je prosil, da bi z družino smel zbežati v bližnje mesto Zoar. Ne pozabi pa, da je Jehova to mesto nameraval uničiti. Poleg tega pa Lotovi strahovi niso imeli nobenega pravega temelja. Jehova bi Lota zagotovo lahko ohranil pri življenju, če bi ta zbežal v gorovje! Kljub temu pa je Lotovi prošnji popustil in mestu Zoar prizanesel.  »Glej, ozrl sem se milostno nate tudi v tej stvari,« je angel rekel Lotu. (1. Mojzesova 19:17–22) Ali ni Jehova s tem ravnal razumno?

17., 18. Kako je Jehova pokazal, da je razumen pri ravnanju z Ninivljani?

17 Jehova se odziva tudi na iskreno kesanje ter vedno naredi tisto, kar je usmiljeno in pravično. Pomisli, kaj se je zgodilo, ko je preroka Jona poslal v hudobno, nasilno mesto Ninive. Jona je šel po ulicah Niniv in oznanjeval navdihnjeno sporočilo, ki je bilo čisto preprosto: mogočno mesto bo čez 40 dni uničeno. Toda okoliščine so se dramatično spremenile. Ninivljani so se namreč pokesali! (Jona, 3. poglavje)

18 Veliko se lahko naučimo, če primerjamo, kako se je na tako spremenjene okoliščine odzval Jehova in kako Jona. Jehova se je v tem primeru prilagodil. Povzročil je, da je postal tisti, ki odpušča grehe, in ne »pravi vojščak«. * (2. Mojzesova 15:3) Jona pa je bil tog in precej manj usmiljen. Namesto da bi se zgledoval po Jehovovi razumnosti, se je odzval bolj kot tovorni vlak oziroma supertanker, ki smo ju prej omenili. Oznanjeval je obsodbo, zato mora do obsodbe priti! Jehova pa je svojega nepotrpežljivega preroka potrpežljivo naučil nepozabno lekcijo o razumnosti in usmiljenju. (Jona, 4. poglavje)

Jehova je razumen in razume naše omejitve

19. a) Zakaj smo lahko prepričani, da je Jehova pri tem, kaj od nas pričakuje, razumen? b) Kako se iz Pregovorov 19:17 vidi, da je Jehova ‚dober in razumen‘, pa tudi nadvse ponižen Gospodar?

19 Nazadnje, pa je Jehova razumen tudi takrat, ko gre za to, kaj od nas pričakuje. Kralj David je rekel: »On [zelo dobro, NW] pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:14) Jehova naše omejitve in našo nepopolnost razume bolje kot mi sami. Od nas nikoli ne pričakuje  več, kot lahko naredimo. Biblija nekatere človeške gospodarje, ki so ‚dobri in razumni‘, primerja s tistimi, ki jim je »težko ugoditi«. (1. Petrov 2:18NW) Kakšen gospodar je Jehova? Bodi pozoren na to, kaj piše v Pregovorih 19:17: »GOSPODU posoja, kdor milostno deli siromaku.« Jasno je, da bi samo dober in razumen gospodar opazil vsakršno dobrotljivo dejanje v prid siromašnih. In to še ni vse. Ta svetopisemski stavek namiguje na to, da Stvarnik vesolja nase pravzaprav gleda, kot da je pri ljudeh, ki s takšnimi dejanji kažejo usmiljenje, sam zadolžen! To pa je najbolj globokoumna oblika ponižnosti.

20. Kakšno zagotovilo imamo, da Jehova sliši naše molitve in se nanje odziva?

20 Jehova pa prav tako blago in razumno ravna s svojimi služabniki danes. Kadar v veri molimo k njemu, nas posluša. Čeprav nam ne pošilja angelskih glasnikov, da bi z nami govorili, zato še ne smemo sklepati, da naših molitev ne usliši. Spomni se, da je apostol Pavel, ki je sovernike najprej prosil, naj ‚molijo‘ za to, da bi bil izpuščen iz zapora, nato dodal: »Da vam bom tem hitreje povrnjen.« (Hebrejcem 13:18, 19) V resnici lahko torej naše molitve Jehova ganejo, da stori kaj, česar drugače morda ne bi storil! (Jakob 5:16)

21. Česa ne bi smeli nikoli sklepati, kadar razmišljamo o Jehovovi ponižnosti, in kaj naj bi glede Jehova raje doumeli?

 21 Seveda pa nobena od teh lastnosti, v katerih Jehova kaže ponižnost, namreč njegova blagost, pripravljenost za poslušanje, potrpežljivost in razumnost, ne pomeni, da kompromitira svoja pravična načela. Duhovščina tako imenovanega krščanstva morda misli, da so razumni, kadar ušesom svojih faranov ustrežejo s tem, da vodenijo Jehovova moralna merila. (2. Timoteju 4:3SSP) Vendar pa težnja ljudi, da zaradi koristi kompromitirajo merila, nima nič skupnega z Božjo razumnostjo. Jehova je svet. Svojih pravičnih meril ne bo nikoli oskrunil. (3. Mojzesova 11:44) Zato Jehovovo razumnost ljubimo zaradi tega, kar ta v resnici je – dokaz njegove ponižnosti. Ali nisi navdušen, ko pomisliš na to, da je Bog Jehova, najmodrejše bitje v vesolju, tudi izredno ponižen? Kako veseli smo, da se lahko zbližamo s tem strahospoštovanja vrednim, a hkrati blagim, potrpežljivim in razumnim Bogom!

^ odst. 3 Staroveški pisarji ali sofri so to vrstico spremenili, tako da naj bi bil Jeremija tisti, ki se sklanja, in ne Jehova. Očitno so mislili, da je Bogu neprimerno pripisovati takšno ponižno dejanje. Zato mnogi biblijski prevodi zgrešijo bistvo te čudovite vrstice. Vendar pa The New English Bible točno prevaja, da tu Jeremija govori Bogu: »Spominjaj, o spominjaj se in stopi navzdol k meni.«

^ odst. 7 Drugi prevodi to vrstico prevajajo s »ponižnost, ki izvira iz modrosti« in »nežnost, ki je znamenje modrosti«.

^ odst. 12 Zanimivo je, da Biblija potrpežljivost postavlja nasproti ošabnosti. (Propovednik 7:8) Jehova tako s potrpežljivostjo še dodatno dokazuje, da je ponižen. (2. Petrov 3:9)

^ odst. 18 Po Psalmu 86:5 je Jehova ‚dobrotljiv in rad prizanaša [odpušča, NW]‘. Ko so ta psalm prevajali v grščino, so besedno zvezo ‚rad odpušča‘ prevedli z epieikés oziroma »razumen«.

Spoznajte več

Molitev – ali Bog posluša molitve in nanje odgovarja?

Biblija kaže, da Jehova posluša molitve. Predvsem od nas samih pa je odvisno, ali posluša tudi naše.