Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 17. POGLAVJE

‚O globočina Božje modrosti!‘

‚O globočina Božje modrosti!‘

1., 2. Kakšen namen je Jehova imel za sedmi dan in kako je bila na začetku tega dne preizkušena njegova modrost?

POPAČENO! Človek, krona šestega ustvarjalnega dne, je z visokega položaja nenadoma padel zelo globoko. Jehova je »vse, kar je naredil,« tudi človeštvo, proglasil za »zelo dobro«. (1. Mojzesova 1:31SSP) Vendar sta se Adam in Eva na začetku sedmega dne odločila, da se bosta pri uporu pridružila Satanu. Padla sta v greh, nepopolnost in smrt.

2 Morda je bilo videti, da je Jehovov namen za sedmi dan brezupno zašel v slepo ulico. Tako kot šestero dni pred njim naj bi tudi ta trajal na tisoče let. Jehova ga je pred tem že posvetil, in na koncu tega dne naj bi bila cela zemlja spremenjena v raj, napolnjen s popolno človeško družino. (1. Mojzesova 1:28; 2:3) Toda kako naj bi se to izpolnilo po tako uničujočem uporu? Kaj bo naredil Bog? To je bil dramatičen preizkus Jehovove modrosti – morda njen največji preizkus.

3., 4. a) Zakaj nas modrost, s kakršno se je Jehova odzval na upor v Edenu, navdaja s strahospoštovanjem? b) Kaj bi iz ponižnosti morali imeti vedno v mislih, medtem ko bomo preučevali Jehovovo modrost?

3 Jehova se je takoj odzval. Obsodil je upornike v Edenu in hkrati priskrbel bežen vpogled v nekaj čudovitega: v to, da namerava popraviti težave, ki so se pravkar pričele. (1. Mojzesova 3:15) Jehovov daljnovidni namen sega iz Edena skozi vsa tisočletja človeške zgodovine in še naprej, daleč v prihodnost. Je izredno preprost, a hkrati tako globokosežen, da lahko bralec Biblije vse svoje življenje v največje zadovoljstvo nameni temu, da ga preučuje in o njem razmišlja. A to še ni vse. Jehovov namen se bo zagotovo izpolnil. S tem pa bo konec vsakršne hudobnosti,  greha in smrti. Zvesto človeštvo bo prišlo do popolnosti. Vse to pa se bo zgodilo še pred koncem sedmega dne, tako da bo Jehova svoj namen z zemljo in človeštvom kljub vsemu izpolnil točno ob za to določenem času!

4 Ali nas takšna modrost ne navdaja s strahospoštovanjem? Apostola Pavla je to spodbudilo, da je napisal: ‚O globočina Božje modrosti.‘ (Rimljanom 11:33) Medtem ko bomo preučevali različne vidike te Božje lastnosti, bi morali iz ponižnosti vedno imeti v mislih življenjsko pomembno resnico – da v najboljšem primeru le površno doumemo Jehovovo brezkončno modrost. (Job 26:14) Najprej pa si to lastnost, ki nas navdaja s takšnim strahospoštovanjem, še natančneje opredelimo.

Kaj je Božja modrost?

5, 6. Kako sta spoznanje in modrost povezana ter kako obsežno je Jehovovo znanje?

5 Modrost ni isto kot znanje. Računalnik lahko shrani zelo veliko znanja, vendar si je težko predstavljati, da bi kdor koli imel te naprave za modre. Pa vendar sta si znanje in modrost sorodna. (Pregovori 10:14) Če bi na primer potreboval moder nasvet glede tega, kako zdraviti hudo bolezen, ali bi se posvetoval s kom, ki zelo malo ali nič ne ve o medicini? Komajda! Torej je točno poznavanje česa bistveno za pravo modrost.

6 Jehova ima neskončno zalogo znanja. Ker je »Kralj večnosti«, samo on živi že od vekomaj. (Razodetje 15:3NW) In v vseh teh neštetih vekih se je ves čas vsega zavedal. Biblija pravi: »Stvari ni skrite pred njim, temuč vse je golo in razodeto očem njega, ki imamo ž njim opravek.« (Hebrejcem 4:13; Pregovori 15:3) Jehova kot Stvarnik tudi popolno razume to, kar je ustvaril, in že od ustvaritve ljudi opazuje vse, kar ti delajo. Preiskuje srce vsakega človeka, nič  mu ne uide. (1. letopisov 28:9) Ustvaril nas je s svobodno voljo, zato je vesel, kadar vidi, da se v življenju modro odločamo. Kot »Poslušalec molitve« hkrati posluša nešteto molitev! (Psalm 65:2NW) In odveč je reči, da ima Jehova tudi popoln spomin.

7., 8. Kako Jehova kaže razumnost, sprevidevnost in modrost?

7 Jehova pa ima več kot le znanje. On tudi vidi, kako so dejstva medsebojno povezana in sprevideva celotno podobo tega, kar sestoji iz nešteto podrobnosti. On vrednoti in sodi, razločuje med tem, kaj je dobro in kaj slabo, kaj pomembno in kaj malenkostno. In to še ni vse. On gleda tudi pod površje in skrbno preiskuje srce. (1. Samuelova 16:7) Jehova torej vse tudi razume in sprevideva, to pa sta lastnosti, ki sta vzvišenejši od spoznanja. Toda modrost je še vzvišenejša.

8 Modrost združuje spoznanje, sprevidevnost in razumevanje ter jih spreminja v dejanja. Nekatere izvirne besede v Bibliji, ki jih prevajamo z »modrost«, dobesedno pravzaprav pomenijo »učinkovito delovanje« oziroma »praktična modrost«. Jehovova modrost torej ni le teoretična, je praktična in deluje. Jehova zajema iz svojega obsežnega spoznanja in globokega razumevanja, zato se vedno odloča za najboljšo možnost in to nato izvrši na najboljši mogoč način, ki si ga sploh lahko zamislimo. To je prava modrost! Jehova dokazuje resničnost Jezusovih besed: »Modrost je bila opravičena po svojih delih.« (Matevž 11:19SSP) Jehovova dela po vsem vesolju so mogočen dokaz njegove modrosti.

Dokazi Božje modrosti

9., 10. a) Kakšno vrsto modrosti Jehova razodeva in kako jo je že pokazal? b) Kako celica dokazuje Jehovovo modrost?

9 Ali si že kdaj občudoval spretnost mojstra, ki izdeluje čudovite reči, in te tudi dobro delujejo? To je že ena vrsta  modrosti, ki jo lahko samo občudujemo. (2. Mojzesova 31:1–3) Sam Jehova je vir in največji lastnik takšne modrosti. Kralj David je o Jehovu rekel: »Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.« (Psalm 139:14) Zares, bolj ko spoznavamo človeško telo, bolj nas Jehovova modrost navdaja z globokim spoštovanjem.

10 Naj to ponazorimo: tvoje življenje se je pričelo kot ena sama celica – jajčece tvoje matere, ki ga je oplodila semenčica tvojega očeta. Kmalu se je ta celica pričela deliti. Ti, ki si končni rezultat tega procesa, si sestavljen iz kakšnih 100 bilijonov celic. Te celice so zelo majhne. Kakšnih 10.000 povprečno velikih celic bi ustrezalo velikosti bucikine glave. Kljub temu pa je vsaka celica osupljivo kompleksna. Je daleč zapletenejša od katerega koli človeškega stroja oziroma tovarne. Znanstveniki pravijo, da je celica podobna obzidanemu mestu, ki ima nadzorovane vhode in izhode, transportni sistem, komunikacijsko mrežo, elektrarne, tovarne, kanalizacijo in obrate za reciklažo, obrambne mehanizme in v jedru celo nekakšno osrednjo vlado. Poleg tega pa se lahko celica v samo nekaj urah razdeli in naredi popolnoma enako kopijo.

11., 12. a) Kaj celice razvijajočega se zarodka navede, da pričnejo prevzemati različne funkcije, in kako se to ujema s Psalmom 139:16? b) Kako človeški možgani kažejo, da smo ‚čudovito narejeni‘?

11 Seveda pa niso vse celice enake. Ko se celice zarodka vztrajno delijo, pričnejo prevzemati zelo različne funkcije. Nekatere celice bodo sestavljale živce, druge kosti, mišice, kri ali oči. Vsa ta različnost je programirana v celični »knjižnici«, kjer je shranjen genetski načrt, v DNK. Zanimivo je, da je David Jehovu po navdihnjenju rekel: »Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to.« (Psalm 139:16)

 12 Nekateri deli telesa so neskončno kompleksni. Razmisli na primer o človeških možganih. Nekateri so jih opisali kot najkompleksnejši predmet, kar so jih dosedaj odkrili v vsem vesolju. Sestavljeni so iz kakih 100 milijard živčnih celic, kar je približno toliko, kot je zvezd v naši galaksiji. Vsaka od teh celic je z drugimi celicami povezana z več tisoč povezavami. Znanstveniki pravijo, da bi v človeške možgane lahko shranili informacije iz vseh svetovnih knjižnic in da so njihove zmogljivosti shranjevanja neizmerljive. Čeprav znanstveniki ta ‚čudovito narejeni‘ organ preučujejo že desetletja, pa priznavajo, da morda ne bodo nikoli povsem razumeli njegovega delovanja.

13., 14. a) Kako mravlje in druga stvarjenja kažejo ‚nagonsko modrost‘ in kaj se od njih naučimo o njihovem Stvarniku? b) Zakaj lahko rečemo, da so stvaritve, kot je pajčevina, narejene »v modrosti«?

13 Vendar pa smo ljudje samo en zgled Jehovove stvarjenjske modrosti. V Psalmu 104:24 piše: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD [Jehova, NW], v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!« Jehovova modrost se jasno vidi v vsem, kar je okoli nas ustvarjenega. Mravlja na primer je ‚nagonsko modra‘. (Pregovori 30:24NW) Kolonije mravelj so zares veličastno organizirane. Nekatere kolonije pasejo in ščitijo žuželke, imenovane listne uši, kot da bi bile živina, te pa jim dajejo hrano. Druge mravlje delajo kot kmetovalci in vzgajajo »posevke« gob. Tudi mnoga druga stvarjenja so bila programirana tako, da nagonsko delajo presenetljive reči. Navadna hišna muha izvaja takšne akrobacije, da jih niti človekovo najbolj izpopolnjeno letalo ne more posnemati. Ptice selivke se orientirajo po zvezdah, po zemljinem magnetnem polju oziroma po nekakšnem notranjem zemljevidu. Biologi leta in leta preučujejo kompleksno vedenje, ki je bilo vprogramirano v ta stvarjenja. Kako moder mora torej biti božanski Programer!

 14 Znanstveniki so se od Jehovove stvarjenjske modrosti že veliko naučili. Obstaja celó področje tehnike, ki se imenuje bionika, in si prizadeva posnemati konstrukcije, ki jih najdemo v naravi. Verjetno si že kdaj od začudenja strmel nad lepoto pajčevine. Vendar nekdo, ki se ukvarja s konstruiranjem, v njej vidi čudo konstruiranja. Nekatere na videz tako krhke niti so sorazmerno močnejše od jekla, čvrstejše od vlaken v neprebojnem jopiču. Koliko so pravzaprav močne? Zamisli si pajčevino, ki bi bila tako velika, kot je mreža na ribiški ladji. V takšno mrežo bi lahko ujeli potniško letalo sredi leta! Da, Jehova je vse to naredil »v modrosti«.

Kdo je zemeljska stvarjenja programiral, da so ‚nagonsko modra‘?

Modrost onstran zemlje

15., 16. a) Kako zvezdno nebo priča o Jehovovi modrosti? b) Kako Jehovov položaj, ki ga ima kot Vrhovni poveljnik neznansko velikega števila angelov, priča o modrosti tega Upravitelja?

15 Jehovovo modrost se jasno vidi v njegovih delih povsod po vesolju. Zvezde, o katerih smo nekaj več razpravljali že v 5. poglavju, niso po vesoljskem prostoru posejane kar na slepo. Zaradi modrosti Jehovovih ‚zakonov neba‘ so nebesa čudovito organizirana v strukturno povezane galaksije, ki so razvrščene v jate, te pa spet sestavljajo nadjate. (Job 38:33SSP) Nič čudnega torej ni, da Jehova nebesnim telesom pravi ‚vojska‘! (Izaija 40:26) Vendar pa obstaja vojska, ki še jasneje kaže na Jehovovo modrost.

16 Kot smo ugotovili v 4. poglavju, Bog nosi ime »Jehova nad vojskami«, in to zaradi svojega položaja, ki ga ima kot Vrhovni poveljnik neznansko velike vojske stotine milijonov duhovnih stvarjenj. To je dokaz Jehovove  moči. Kako pa se pri tem vidi njegova modrost? Razmisli o naslednjem: Jehova in Jezus vedno delata. (Janez 5:17) Logično je torej, da so tudi angelski strežniki Najvišjega vedno zaposleni. In spomni se, da so vzvišenejši od ljudi, nadnaravno inteligentni in nadnaravno močni. (Hebrejcem 1:7; 2:7) Da, Jehova skrbi, da so vsi ti angeli že milijarde let zaposleni ter da radostno opravljajo delo – ‚izpolnjujejo njegovo besedo‘ in »njegovo voljo«. (Psalm 103:20, 21SSP) Kako strah zbujajoče moder mora biti ta Upravitelj!

Jehova je »edini moder«

17., 18. Zakaj Biblija pravi, da je Jehova »edini moder«, in zakaj bi nas morala njegova modrost navdati s strahospoštovanjem?

17 Ali je glede na takšne dokaze potem sploh kaj čudnega, da Biblija tako zelo povišuje Jehovovo modrost? Pravi na primer, da je Jehova »edini moder«. (Rimljanom 16:27SSP) Samo Jehova je absolutno moder. On je vir vse resnične modrosti. (Pregovori 2:6) Zato se Jezus, čeprav je bil najmodrejše Jehovovo stvarjenje, ni zanašal na svojo modrost, temveč je govoril tisto, kar mu je zapovedal njegov Oče. (Janez 12:48–50)

18 Bodi pozoren na to, kako je edinstvenost Jehovove modrosti opisal apostol Pavel: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!« (Rimljanom 11:33) Pavel je s tem, da je vrstico pričel z vzklikom »O«, pokazal močne občutke – to ga je navdajalo z globokim strahospoštovanjem. Grška beseda, ki jo je izbral za »globočina«, je zelo sorodna besedi »brezno«. Njegove besede si torej lahko živo predstavljamo. Ko razmišljamo o Jehovovi modrosti, je podobno, kot da bi strmeli v brezno brez dna, v svet, ki je tako globok in prostran, da ne bomo nikoli doumeli njegove razsežnosti, da o tem,  da bi ga podrobno izsledili oziroma kartografirali, sploh ne govorimo. (Psalm 92:5) Ali ni to misel, ki nas navdaja s ponižnostjo?

19., 20. a) Zakaj je orel ustrezen simbol Božje modrosti? b) Kako je Jehova dokazal, da je sposoben videti v prihodnost?

19 Jehova pa je »edini moder« še v enem pogledu: samo on lahko vidi v prihodnost. Spomni se, da Bog Jehova svojo modrost simbolizira z daljnovidnim orlom. Planinski orel lahko tehta le pet kilogramov, toda njegove oči so večje od oči odraslega človeka. Orlov vid je osupljivo oster, tako da mu omogoča, da z višine več sto metrov, morda celo več kilometrov, opazi zelo majhen plen! Sam Jehova je nekoč za orla rekel: »V daljavo gledajo oči njegove.« (Job 39:29) Podobno lahko Jehova vidi »v daljavo« časa – v prihodnost!

20 Biblija je polna dokazov o tem, da je to res. V njej je zapisanih na stotine prerokb oziroma vnaprej napisane zgodovine. Izid vojn, vzpon in padec svetovnih sil in celo točno določene taktike vojaških poveljnikov, vse to je bilo vnaprej napovedano v Bibliji, v nekaterih primerih stoletja vnaprej. (Izaija 44:25–45:4; Daniel 8:2–8, 20–22)

21., 22. a) Zakaj ni nikakršnega temelja za sklepanje, da je Jehova predvidel, za kaj vse se boš ti odločil v življenju? Ponazori. b) Kako vemo, da Jehovova modrost ni hladna oziroma nečuteča?

 21 Ali pa to pomeni, da je Bog že predvidel, za kaj vse se boš ti odločil v življenju? Nekateri zagovorniki nauka o predestinaciji vztrajno trdijo, da je odgovor da. Vendar pa takšna zamisel v resnici spodkopava Jehovovo modrost, saj namiguje na to, da Jehova ne more nadzorovati svoje sposobnosti gledanja v prihodnost. Naj to ponazorimo: če bi imel glas brez primere, ali potem ne bi imel druge izbire, kot da ves čas poješ? Zamisel je nesmiselna! Podobno je Jehova prihodnost sposoben predvideti, vendar pa tega ne dela ves čas. Če bi ravnal tako, bi posegel v našo svobodno voljo, to pa je dragocen dar, ki ga ne bo človeku nikoli vzel nazaj. (5. Mojzesova 30:19, 20)

22 Še hujše pa je, da že sam pojem predestinacije namiguje na to, da je Jehovova modrost hladna, neljubeča, nečuteča oziroma brez sočutja. Toda to je daleč od resnice! Biblija uči, da je Jehova ‚modrega srca‘. (Job 9:4, poudarili mi.) To ne pomeni, da ima dobesedno srce. Vendar pa Biblija ta izraz pogosto povezuje z najglobljo osebnostjo, ki zajema motive in občutke, kot je ljubezen. Torej na Jehovovo modrost, kot tudi na druge njegove lastnosti, vpliva ljubezen. (1. Janezov 4:8)

23. K čemu bi nas moralo navesti to, da je Jehovova modrost tako neskončno višja od naše?

23 Povsem naravno je torej, da je Jehovova modrost popolnoma zanesljiva. Nad našo modrostjo je tako zelo vzvišena, da nas Božja Beseda ljubeče spodbuja: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6) Zato že sedaj kopljimo po Jehovovi modrosti, da se bomo lahko zbližali z našim vsemodrim Bogom.