Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 5. POGLAVJE

Stvarjenjska moč – ‚Stvarnik nebes in zemlje‘

Stvarjenjska moč – ‚Stvarnik nebes in zemlje‘

1., 2. Kako Sonce kaže Jehovovo stvarjenjsko moč?

ALI si v mrzli noči že kdaj stal blizu ognja? Morda si roke iztegnil predse, ravno prav daleč od plamenov, da si se ogrel s toploto, ki so jo sproščali. Če si se ognju preveč približal, je vročina postala neznosna. Če pa si se od njega preveč oddaljil, te je obdala mrzla noč in pričelo te je zebsti.

2 Obstaja pa tudi »ogenj«, ki greje našo kožo podnevi. Ta »ogenj« je od nas oddaljen približno 150 milijonov kilometrov! * Kolikšno moč mora imeti Sonce, da lahko njegovo toploto čutiš kljub tolikšni oddaljenosti! Vendar pa Zemlja okoli te strašanske termonuklearne peči kroži na ravno pravšnji razdalji. Če bi bila preblizu, bi vsa voda na njej izhlapela, če pa bi bila predaleč, bi vsa voda zamrznila. Na našem planetu zaradi ene ali druge skrajnosti ne bi bilo življenja. Sončna svetloba je tudi čista in učinkovita, kar je za življenje na Zemlji zelo pomembno, da njene očarljivosti sploh ne omenjamo. (Propovednik 11:7)

Jehova je ‚napravil luč in sonce‘

3. O kateri pomembni resnici priča Sonce?

3 Vseeno pa večina ljudi jemlje Sonce kot nekaj samo po sebi umevnega, pa čeprav je od njega odvisno njihovo življenje. Tako ne doumejo tistega, česar nas Sonce lahko nauči. Biblija o Jehovu pravi: ‚Ti si napravil luč in sonce.‘ (Psalm 74:16) Da, Sonce slavi Jehova, ‚stvarnika nebes in zemlje‘. (Psalm 19:1; 146:6) Je le eno od neštetih nebesnih teles, ki nas učijo o Jehovovi brezmejni stvarjenjski moči.  Preglejmo si najprej podrobneje nekatera od teh nebesnih teles, nato pa se posvetimo zemlji in življenju, ki uspeva na njej.

»Povzdignite kvišku oči in glejte«

4., 5. Kako močno in veliko je Sonce, toda kakšno je v primerjavi z drugimi zvezdami?

4 Kot verjetno že veš, je naše Sonce zvezda. Od zvezd, ki jih vidimo ponoči, se Sonce zdi večje, saj je v primerjavi z njimi precej bližje Zemlji. Kolikšno moč pa ima Sonce? V sredici ima približno 15,000.000 stopinj Celzija. Če bi lahko vzel košček Sončeve sredice, velik kot bucikina glavica, in ga prinesel na Zemljo, ne bi bil varen v obsegu 140 kilometrov okoli tega malega vira toplote! Vsako sekundo sprosti Sonce toliko energije, kot bi se je sprostilo ob eksploziji stotine milijonov atomskih bomb.

5 Sonce je tako veliko, da bi vanj lahko spravili več kot 1,300.000 planetov, kot je naša Zemlja. Ali pa je Sonce neobičajno velika zvezda? Ne, saj ji astronomi pravijo rumena  pritlikavka. Apostol Pavel je napisal, da se ‚zvezda od zvezde razlikuje po sijaju‘. (1. Korinčanom 15:41EI) Sploh si ni mogel predstavljati, kako resnične so te navdihnjene besede. Neka zvezda je tako velika, da bi z obodom segla onstran naše Zemlje, če bi bilo središče te zvezde tam, kjer je Sonce. Neka druga orjaška zvezda bi segala vse do Saturna, pa čeprav je ta planet od Zemlje toliko oddaljen, da je vesoljsko plovilo, ki je potovalo 40-krat hitreje kot krogla, izstreljena iz močne pištole, za to pot potrebovalo štiri leta!

6. Kako Biblija kaže, da je s človeškega stališča zvezd neskončno veliko?

6 Še izrednejše pa je število zvezd in ne le njihova velikost. Biblija pravzaprav omenja, da je zvezd tako rekoč nešteto, da jih je tako težko sešteti kot »pesek morski«. (Jeremija 33:22)  Ta izjava namiguje na to, da je zvezd veliko več, kot jih lahko vidimo s prostim očesom. Navsezadnje je lahko biblijski pisec, na primer Jeremija, če je pogledal v nočno nebo in skušal prešteti vidne zvezde, naštel le kakih tri tisoč zvezd, saj jih v jasni noči lahko le toliko vidimo s prostim očesom. To število bi lahko primerjali s številom zrnc v prgišču peska. V resnici je zvezd neznansko veliko, kot peska morskega. * Kdo bi jih lahko toliko preštel?

‚Kliče jih vse po imenu.‘

7. a) Približno koliko zvezd je v naši galaksiji, Rimski cesti, in kako veliko je to število? b) Zakaj je pomembno, da je po mnenju astronomov težko sešteti galaksije, in kaj se iz tega naučimo o Jehovovi stvarjenjski moči?

7 Izaija 40:26 odgovarja: »Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu.« Psalm 147:4 pa pravi: »[On] prešteva zvezd število.« Kaj pomeni »zvezd število«? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Po mnenju astronomov je samo v naši galaksiji, Rimski cesti, več kot 100 milijard zvezd. * Toda naša galaksija je le ena od številnih galaksij in v mnogih od teh mrgoli še veliko več zvezd. Koliko galaksij pa je v vesolju? Po mnenju nekaterih astronomov jih je 50 milijard. Drugi so izračunali, da jih je morda kar 125 milijard. Človek torej ne more ugotoviti niti števila galaksij, da o točnem številu vseh milijard zvezd, ki so del teh galaksij, sploh ne govorimo. Vendar pa Jehova pozna to število. Še več, vsaki zvezdi celo daje njeno lastno ime!

8. a) Kako bi pojasnil velikost galaksije Rimske ceste? b) Kako Jehova ureja gibanje nebesnih teles?

 8 Strahospoštovanje pa nas lahko še bolj prevzame, ko razmišljamo o velikosti galaksij. Po nekaterih ocenah je premer Rimske ceste kakih 100.000 svetlobnih let. Predstavljaj si svetlobni žarek, ki potuje s strašansko hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. Ta žarek bo potoval 100.000 let, da bo prečkal našo galaksijo! In nekatere galaksije so velikokrat večje od naše. Biblija pa pravi, da Jehova ta neizmerna nebesa ‚razpenja‘, kakor da bi bila kos blaga. (Psalm 104:2) On prav tako ureja gibanje teh stvaritev. Od najmanjšega delčka medzvezdnega prahu do najmogočnejše galaksije se vse giblje po fizikalnih zakonih, ki jih je postavil in pognal Bog. (Job 38:31–33) Zato so znanstveniki precizno gibanje nebesnih teles primerjali s koreografijo dovršeno zasnovanega baleta! Pomisli torej Nanj, ki je vse to ustvaril. Ali ne čutiš strahospoštovanja do Boga, ki ima takšno brezmejno stvarjenjsko moč?

‚Naredil je zemljo s svojo močjo‘

9., 10. Kako se Jehovova moč lepo vidi pri umestitvi našega sončnega sistema, Jupitra, Zemlje in Lune?

9 Jehovova stvarjenjska moč se lepo vidi na našem domu, Zemlji. V to neizmerno vesolje jo je zelo skrbno umestil. Nekateri znanstveniki menijo, da bi bile lahko številne galaksije negostoljubne za Zemlji podoben planet z življenjem. Velik del naše galaksije, Rimske ceste, namreč očitno ni bil zasnovan za to, da bi gostil življenje. Jedro galaksije je natrpano z zvezdami. Žarčenje je zelo močno in bližnja srečanja zvezd so nekaj povsem običajnega. Na obrobju galaksije pa ni številnih elementov, nujnih za življenje. Naš sončni sistem je idealno umeščen med ti skrajnosti.

10 Zemlji pa koristi tudi zelo oddaljeni, a hkrati veliki zaščitnik, planet Jupiter. Je več kot tisočkrat večji od Zemlje  in ima s svojo gravitacijo velikanski vpliv. S kakšnim rezultatom? Vsrkava oziroma preusmerja predmete, ki drvijo po vesolju. Znanstveniki ocenjujejo, da bi veliki izstrelki, če ne bi bilo Jupitra, na Zemljo deževali 10.000-krat močneje kot sedaj. V neposredni bližini pa naši Zemlji koristi še neobičajen satelit, Luna. Je več kot le predmet lepote in »nočne svetlobe«, saj Zemlji omogoča, da nenehno ohranja enakomeren nagib. Zaradi tega nagiba ima Zemlja nespremenljive, napovedljive letne čase, kar je še ena pomembna ugodnost za življenje na njej.

11. Kako je Zemljina atmosfera zasnovana, da deluje kot varovalni ščit?

11 Jehovova stvarjenjska moč se lepo vidi tudi v vsakem vidiku Zemljine zasnove. Razmisli o atmosferi, ki opravlja nalogo varovalnega ščita. Sonce oddaja zdravju koristne in tudi smrtonosne žarke. Ko smrtonosni žarki udarijo ob zgornjo plast atmosfere, povzročijo, da se navadni kisik spremeni v ozon. Ozonski plašč, ki pri tem nastane, pa večino teh žarkov absorbira. Naš planet je torej v resnici zasnovan tako, da ima svoj lastni varovalni dežnik.

12. Kako atmosfersko kroženje vode kaže na Jehovovo stvarjenjsko moč?

12 To pa je le eden od vidikov naše atmosfere – zapletene mešanice plinov, ki popolnoma ustreza temu, da vzdržuje pri življenju bitja, ki živijo na Zemlji oziroma v bližini njenega površja. Med čudesa atmosfere sodi tudi kroženje vode. Sonce vsako leto povzroči, da iz Zemljinih oceanov in morij izhlapi več kot 400.000 kubičnih kilometrov vode. Ta voda tvori oblake, ki jih atmosferski vetrovi razpodijo daleč naokoli. Tako precejena in prečiščena voda pada na Zemljo kot dež, sneg in led ter obnavlja vodne zaloge. Točno tako je, kot piše v Propovedniku 1:7: »Vse reke teko v morje, in morje se ne prepolni; v kraj, kamor  teko reke, tja vedno in vedno teko.« Samo Jehova je lahko pognal v tek takšno kroženje.

13. Kateri dokaz Stvarnikove moči vidimo v Zemljini vegetaciji in prsti?

13 Kadar koli vidimo kaj živega, vidimo dokaz Stvarnikove moči. Od mogočnih sekvoj, ki se dvigujejo nad 30-nadstropne zgradbe, pa vse do mikroskopsko majhnega planktona, ki ga v oceanih kar mrgoli in nam za dihanje daje večino kisika, je očitna Jehovova stvarjenjska moč. Tudi prst je prepolna živih bitij (črvov, gliv in mikrobov), ki zapleteno sodelujejo in rastlinam omogočajo rast. Biblija torej o prsti povsem ustrezno govori, kot da ima moč. (1. Mojzesova 4:12)

14. Kakšna moč se skriva celo v majcenem atomu?

14 Nedvomno je Jehova tisti, ki je »naredil zemljo s svojo močjo«. (Jeremija 10:12SSP) Moč Boga je očitna celo v njegovih najmanjših stvaritvah. Če bi na primer milijon atomov postavili drugega poleg drugega, ne bi bili debelejši od človeškega lasu. In četudi bi atom tako zelo povečali, da bi bil visok kot 14-nadstropna zgradba, bi bilo njegovo jedro veliko le kot zrno soli v sedmem nadstropju. Pa vendar je to neskončno majhno jedro vir strašanske moči, ki se sprosti ob jedrski eksploziji!

»Vse, kar diha«

15. Kakšen nauk je Jehova dal Jobu, ko je z njim razpravljal o številnih divjih živalih?

15 Naslednji jasen dokaz Jehovove stvarjenjske moči se vidi v obilju Zemljinega živalstva. V 148. psalmu je naštetih mnogo reči, ki hvalijo Jehova, in 10. vrstica omenja tudi ‚divje in domače živali‘ (NW). Da bi Jehova pokazal, zakaj bi moral človek čutiti strahospoštovanje do Stvarnika, je nekoč z Jobom spregovoril o živalih, kot so lev, zebra, divji bik, behemot (ali povodni konj) in leviatan (verjetno krokodil). S kakšnim namenom? Če človek  čuti strahospoštovanje do teh mogočnih, strahovitih in neukrotljivih bitij, kaj bi potem šele moral čutiti do njihovega Stvarnika? (Job, poglavja 38–41)

16. Zaradi česa občudujete nekatere ptice, ki jih je ustvaril Jehova?

16 Psalm 148:10 omenja tudi ‚ptiče krilate‘. Samo pomisli na njihovo raznolikost! Jehova je Jobu govoril o noju, ki »zasmehuje konja in jezdeca«. Ta 2,5 metra velika ptica resda ne more leteti, toda teče lahko s hitrostjo 65 kilometrov na uro, en sam korak pa je lahko dolg tudi do 4,5 metra! (Job 39:13, 18) Po drugi strani pa albatros večino svojega življenja preživi v zraku nad oceani. Ta ptica je rojen jadralec s približno trimetrskim razponom kril. Ure in ure lahko nepretrgano jadra, ne da bi enkrat samkrat zamahnil s krili. Pravo nasprotje pa je le 5 centimetrov dolg pritlikavi kolibri, ki je najmanjša ptica na svetu. S krili lahko zamahne tudi do 80-krat na sekundo! Ti kolibriji, ki se svetlikajo kakor majhni krilati dragulji, lahko lebdijo kot helikopterji in letijo celo vzvratno.

17. Kako velik je sinji kit in do kakšnega naravnega sklepa pridemo, ko razmišljamo o Jehovovih živalskih stvarjenjih?

17 Psalm 148:7 pravi, da celo »morske pošasti« (SSP) hvalijo Jehova. Razmisli o živali, ki je po mnenju mnogih največja kdaj koli živeča žival na tem planetu, o sinjem kitu. Ta velikanska, v oceanih živeča žival lahko zraste do 30 metrov ali več. Tehta lahko toliko, kot tehta čreda 30 odraslih slonov. Samo njegov jezik tehta toliko kot en slon. Njegovo srce je veliko kot manjši avtomobil. Ta velikanski organ utripne samo 9-krat na minuto, v nasprotju s srcem pritlikavega kolibrija, ki lahko v eni minuti utripne približno 1200-krat. Vsaj ena od krvnih žil sinjega kita je tako velika, da bi se v njej lahko plazil otrok. Zagotovo nas srce spodbuja k temu, da posnemamo vzklik, s katerim se končuje knjiga Psalmov: »Vse, kar diha, naj hvali GOSPODA [Jehova, NW].« (Psalm 150:6SSP)

 Učimo se od Jehovove stvarjenjske moči

18., 19. Kolikšna raznolikost obstaja med živimi bitji, ki jih je Jehova ustvaril na naši Zemlji, in kaj nas stvarstvo uči o njegovi suverenosti?

18 Kaj se naučimo iz tega, kako Jehova rabi svojo stvarjenjsko moč? Pestrost ustvarjenih bitij nas navdaja s strahospoštovanjem. Eden od psalmistov je vzkliknil: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD [Jehova, NW] [. . .] polna je zemlja stvorov tvojih!« (Psalm 104:24) Kako resnične so te besede! Biologi so razvrstili že precej več kot milijon vrst živih bitij na Zemlji. Vendar pa si niso enakega mnenja glede tega, ali naj bi bilo na Zemlji 10, 30 ali še več milijonov vrst. Pri ljudeh vsak umetnik prej ali slej doživi obdobje ustvarjalne suše. V nasprotju s tem pa je Jehovova ustvarjalnost – njegova moč, da izumlja in ustvarja nove in raznolike reči – očitno neizčrpna.

19 To, kako Jehova rabi svojo stvarjenjsko moč, pa nas uči tudi o njegovi suverenosti. Že sama beseda »Stvarnik« loči Jehova od vsega v vesolju, ker je to vse »stvarstvo«. Celo Jehovov edinorojeni Sin, ki mu je med ustvarjanjem bil za »delovodja«, ni v Bibliji nikoli imenovan Stvarnik ali Sostvarnik. (Pregovori 8:30; Matevž 19:4) Pač pa je on »prvorojenec vse stvaritve«. (Kološanom 1:15, poudarili mi.)  Položaj, ki ga ima Jehova kot Stvarnik, mu sam po sebi daje pravico, da ima nad celotnim vesoljem izključno suvereno moč. (Rimljanom 1:20; Razodetje 4:11)

20. V katerem pomenu Jehova počiva, odkar je na Zemlji nehal ustvarjati?

20 Ali pa je Jehova s svojo stvarjenjsko močjo že nehal delovati? No, Biblija res pravi, da je Jehova, ko je šesti dan končal s stvarjenjskim delom, »sedmi dan [počival] od vsega dela svojega, ki ga je bil storil«. (1. Mojzesova 2:2) Apostol Pavel je nakazal, da je ta sedmi »dan« dolg tisoče let, saj je v času njegovega življenja še vedno trajal. (Hebrejcem 4:3–6) Toda ali ta ‚počitek‘ pomeni, da je Jehova popolnoma prenehal delati? Ne, Jehova vedno dela. (Psalm 92:4; Janez 5:17) Njegov počitek se torej mora preprosto nanašati na to, da je prenehal fizično ustvarjati v zvezi z Zemljo. Vendar pa delo, ki je povezano z izpolnitvijo njegovih namenov, opravlja nepretrgano. K temu delu je spadalo tudi navdihnjenje Svetega pisma. Njegovo delo zajema celo ustvaritev ‚novega stvarjenja‘, o katerem bomo razpravljali v 19. poglavju. (2. Korinčanom 5:17)

21. Kako bo Jehovova stvarjenjska moč vso večnost delovala na zveste ljudi?

21 Ko se bo Jehovov dan počitka nazadnje končal, bo lahko Jehova vse delo na zemlji razglasil za »zelo dobro«, kot je to storil na koncu vsakega od šestih stvarjenjskih dni. (1. Mojzesova 1:31SSP) Kaj bo s svojo neomejeno stvarjenjsko močjo ustvarjal zatem, bomo še videli. Kakor koli že, pa smo lahko prepričani, da nas bo Jehova s svojo stvarjenjsko močjo še naprej presenečal. Vso večnost se bomo iz Jehovovega stvarstva lahko še več naučili o Njem. (Propovednik 3:11) Več ko se bomo o njem naučili, bolj bomo do njega čutili strahospoštovanje in bolj se bomo z našim Velikim stvarnikom zbližali.

^ odst. 2 Da bi si lahko to veliko število prav predstavljal, razmisli o naslednjem: za to razdaljo bi z avtomobilom potreboval več kot sto let, pa čeprav bi se 24 ur na dan vozil s hitrostjo 160 kilometrov na uro!

^ odst. 6 Nekateri menijo, da so morali ljudje v biblijskih časih imeti nekakšen primitivni teleskop. Kako bi lahko drugače, sklepajo, ljudje v tistih časih vedeli, da je zvezd tako veliko, nešteto? Vendar s takšnim neutemeljenim razglabljanjem pozabljajo na Jehova, Avtorja Biblije. (2. Timoteju 3:16)

^ odst. 7 Razmisli, koliko časa bi potreboval samo za to, da bi preštel 100 milijard zvezd. Če bi lahko vsako sekundo prištel po eno zvezdo in bi to delal 24 ur na dan, bi za to potreboval 3171 let.

Spoznajte več

Stvarstvo razodeva živega Boga

Poglejmo, kako lahko drugim pomagamo razumeti resnico o Stvarniku in si ob tem tudi sami krepimo vero vanj.