Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 9. POGLAVJE

‚Kristus, Božja moč‘

‚Kristus, Božja moč‘

1.–3. a) Kaj strašljivega so učenci doživeli na Galilejskem jezeru in kaj je naredil Jezus? b) Zakaj je Jezus upravičeno imenovan ‚Kristus, Božja moč‘?

UČENCI so bili prestrašeni. Ravno so jadrali na drugo stran Galilejskega jezera, ko jih je nenadoma zajel vihar. Nedvomno so na tem jezeru že doživeli viharje, saj so bili nekateri med njimi navsezadnje izkušeni ribiči. * (Matevž 4:18, 19) Toda to je bil »velik vihar«, ki je jezero na hitro močno razburkal. Možje so si na vso moč prizadevali krmariti ladjo, vendar jih je vihar pričel premagovati. Visoki valovi so se »zaganjali v ladjo«, ki se je začela polniti z vodo. Kljub hrupu je Jezus na krmi trdno spal, saj je bil utrujen od celodnevnega poučevanja množic. V strahu za svoje življenje so ga učenci zbudili in prosili: »Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!« (Marko 4:35–38; Matevž 8:23–25SSP)

2 Jezusa pa ni bilo strah. S popolnim zaupanjem je vetru in morju zabičal: »Umolkni, pomiri se!« Veter in morje sta ga takoj ubogala, divji vihar se je polegel, valovi so se umirili in ‚nastala je velika tihota‘. Učence je obšel nenavaden strah. »Kdo vendar je ta,« so si med sabo šepetali. Zares, kakšen človek bi lahko zabičal vetru in morju tako, kot da bi pograjal nemirnega otroka? (Marko 4:39–41; Matevž 8:26, 27)

3 Toda Jezus ni bil navaden človek. Jehovova moč je zanj in po njem delovala na izredne načine. Apostol Pavel se je po navdihnjenju lahko nanj po pravici skliceval kot na  »Kristusa, Božjo moč«. (1. Korinčanom 1:24) Kako vse pa se Božja moč kaže na Jezusu? In kako lahko to, kako Jezus uveljavlja moč, vpliva na naše življenje?

Moč Božjega edinorojenega Sina

4., 5. a) Kakšno moč in oblast je Jehova podelil svojemu edinorojenemu Sinu? b) S čim je bil ta Sin opremljen za to, da izvrši stvarjenjske namene svojega Očeta?

4 Razmisli o tem, kakšno moč je Jezus imel v času svojega predčloveškega obstoja. Jehova je pri tem, ko je ustvaril svojega edinorojenega Sina, ki je pozneje postal znan kot Jezus Kristus, uporabil svojo ‚večno moč‘. (Rimljanom 1:20; Kološanom 1:15) Nato pa je temu Sinu podelil strašansko moč in oblast ter mu naložil, naj izvrši vse Njegove stvarjenjske namene. Biblija o Sinu pravi: »Vse je po njej [njem, NW] postalo, in brez nje [njega, NW] ni nič postalo.« (Janez 1:3)

5 Obsežnost te naloge si lahko komajda predstavljamo. Zamisli si moč, ki je bila potrebna za to, da je ustvaril milijone mogočnih angelov, fizično vesolje z milijardami galaksij in zemljo z njeno bogato raznolikostjo živih bitij. Da bi dovršil te naloge, je imel edinorojeni Sin na voljo najmočnejšo silo v vesolju – Božji sveti duh. Temu Sinu je bilo v veliko veselje, da je bil lahko Delovodja, po katerem je Jehova ustvaril vse drugo. (Pregovori 8:22–31)

6. Kakšna moč in oblast je bila podeljena Jezusu po njegovi smrti na zemlji in po vstajenju?

6 Ali bi lahko ta edinorojeni Sin dobil še večjo moč in oblast? Jezus je po svoji smrti tukaj na zemlji in po vstajenju rekel: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.« (Matevž 28:18) Da, Jezusu je bila podeljena sposobnost in pravica, da moč uveljavlja v vsem vesolju. Kot »Kralj Kraljev in Gospodov Gospod« je pooblaščen, da »odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč«, ki nasprotuje njegovemu  Očetu, pa naj gre za vidno ali nevidno. (Razodetje 19:16; 1. Korinčanom 15:24–26) Jehova Bog ni »pustil ničesar njemu [Jezusu] nepodloženega«, ničesar razen samega sebe. (Hebrejcem 2:8; 1. Korinčanom 15:27)

7. Zakaj smo lahko prepričani, da Jezus ne bo nikoli zlorabil moči, ki mu jo je podelil Jehova?

7 Ali naj bi nas skrbelo, da bi Jezus utegnil svojo moč zlorabiti? Zagotovo ne! Jezus resnično ljubi svojega Očeta in ne bi nikoli storil ničesar, s čimer bi ga razžalil. (Janez 8:29; 14:31) Zelo dobro ve, da Jehova nikoli ne zlorabi svoje vsemogočne moči. Neposredno je lahko opazoval, da Jehova išče priložnosti, »da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu«. (2. letopisov 16:9) Zares, Jezus ljubi človeštvo tako kot njegov Oče, zato lahko zaupamo, da bo svojo moč vedno uveljavljal v splošno dobro. (Janez 13:1) Jezus si je glede tega že priskrbel brezhibno spričevalo. Zato sedaj preučimo moč, ki jo je imel tukaj na zemlji, in kaj ga je spodbujalo k temu, da jo je uporabil.

‚Mogočen v besedi‘

8. Kakšno moč je dobil Jezus po maziljenju in kako jo je uveljavljal?

8 Očitno je, da Jezus ni naredil nobenega čudeža, ko je kot deček odraščal v Nazaretu. Toda to se je spremenilo po krstu leta 29 n. š., ko je bil star približno 30 let. (Lukež 3:21–23) Biblija nam pravi: »Bog [ga je] mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo.« (Dejanja 10:38SSP) Ali izraz »delal dobra dela« ne kaže na to, da je svojo moč uveljavljal pravilno? Po maziljenju je postal ‚prerok, mogočen v dejanju in besedi‘. (Lukež 24:19)

9.–11. a) Kje je Jezus največkrat poučeval in s kakšnimi izzivi se je spoprijemal? b) Zakaj so se množice čudile Jezusovemu poučevanju?

9 Kako pa je bil Jezus mogočen v besedi? Pogosto je poučeval na prostem, na obali jezer in pobočju hribov,  pa tudi na ulicah in trgih. (Marko 6:53–56; Lukež 5:1–3; 13:26) Poslušalci so lahko preprosto odšli, če jih to, kar je govoril, ni zanimalo. Takrat še ni bilo natisnjenih knjig, zato so si morali sprejemljivi poslušalci njegove besede vtisniti v razum in srce. Torej je moral Jezus poučevati zares privlačno, lahko razumljivo in tako, da so si naučeno zlahka zapomnili. Vendar to za Jezusa ni bilo nič težkega. Razmisli na primer o njegovem govoru na gori.

10 Nekega jutra na začetku leta 31 n. š. se je zbralo veliko ljudi na pobočju hriba v bližini Galilejskega jezera. Nekateri so prišli iz Judeje in Jeruzalema, ki sta oddaljena okrog 100 do 110 kilometrov. Drugi so prišli iz severnega obalnega področja Tira in Sidona. Mnogo bolnih je prišlo k Jezusu, da bi se jih dotaknil, in on je vse ozdravil. Ko med njimi ni bilo več niti enega hudo bolnega, jih je pričel učiti. (Lukež 6:17–19) Ko je čez nekaj časa nehal govoriti, so se čudili temu, kar so slišali. Zakaj?

11 Leta kasneje je eden tistih, ki so ta govor slišali, napisal: ‚Množice so se silno čudile nauku njegovemu; zakaj učil jih je, kakor kdor ima oblast.‘ (Matevž 7:28, 29) Jezus je govoril z močjo, ki so jo lahko čutili. Govoril je v imenu Boga in je svoje učenje utemeljeval z avtoriteto Božje Besede. (Janez 7:16) Jezusove trditve so bile jasne, njegovi opomini prepričljivi in dokazi neovrgljivi. Govoril je tako, da je prišel do dna vprašanjem in tudi srcu svojih poslušalcev. Učil jih je o tem, kako lahko najdejo srečo, kako naj molijo, kako naj iščejo Božje kraljestvo in kako naj zidajo za varno prihodnost. (Matevž 5:3–7:27) S svojimi besedami je prebudil srce tistim, ki so bili lačni resnice in pravičnosti. Takšni so bili pripravljeni ‚zatajiti‘  samega sebe in pustiti vse, da bi lahko šli za njim. (Matevž 16:24; Lukež 5:10, 11) Kakšno pričevanje v prid moči Jezusovih besed!

»Mogočen v dejanju«

12., 13. V katerem smislu je bil Jezus »mogočen v dejanju« in kako raznoliki so bili njegovi čudeži?

12 Jezus pa je bil tudi »mogočen v dejanju«. (Lukež 24:19) Evangeliji navajajo več kot 30 konkretnih čudežev, ki jih je naredil – vse z ‚Gospodovo [Jehovovo, NW] močjo‘. * (Lukež 5:17) Jezusovi čudeži so vplivali na življenje tisočev. Samo pri dveh čudežih, ko je nahranil 5000 in kasneje 4000 mož »brez žen in otrok«, je šlo verjetno za kakšnih 20.000 ljudi! (Matevž 14:13–21; 15:32–38)

»Ugledajo Jezusa, da hodi po morju.«

13 Čudeži, ki jih je storil Jezus, so bili zelo raznoliki. Imel je oblast nad demoni in jih je zlahka izganjal. (Lukež 9:37–43) Imel je moč nad naravnimi elementi in je vodo spremenil v vino. (Janez 2:1–11) Na veliko začudenje svojih učencev je hodil po od vetra razburkanem Galilejskem jezeru. (Janez 6:18, 19) Imel je oblast nad boleznijo, zdravil je telesne okvare, kronične in smrtonosne bolezni. (Marko 3:1–5; Janez 4:46–54) Pri zdravljenju je uporabljal različne metode. Nekatere je ozdravil na daleč, medtem ko se je drugih dotaknil. (Matevž 8:2, 3, 5–13) Nekatere je ozdravil takoj, druge postopoma. (Marko 8:22–25; Lukež 8:43, 44)

14. V kakšnih okoliščinah je Jezus dokazal, da ima moč izničiti smrt?

14 Izjemno pa je bilo tudi to, da je imel Jezus moč izničiti smrt. V Bibliji so opisani trije dogodki, ko je obudil mrtve, in sicer je staršem vrnil 12-letno hčer, ovdoveli  materi edinca in sestram ljubljenega brata. (Lukež 7:11–15; 8:49–56; Janez 11:38–44) Nobena okoliščina mu ni bila pretežka. Dvanajstletno deklico je s smrtne postelje obudil kmalu po njeni smrti. Vdovinega sina je obudil na mrtvaškem odru, nedvomno še isti dan, ko je ta umrl. Lazarja pa je obudil iz grobnice, ko je bil ta že štiri dni mrtev.

Moč je uveljavljal nesebično, odgovorno in uvidevno

15., 16. Kakšen dokaz imamo, da je Jezus svojo moč uveljavljal nesebično?

15 Ali si lahko zamisliš možnosti za zlorabo, če bi Jezusovo moč dobil v roke kak nepopolni vladar? Toda Jezus je bil brezgrešen. (1. Petrov 2:22) Ni dovolil, da bi ga pokvarile sebičnost, častihlepnost in pohlep, ki ženejo nepopolne ljudi, da s svojo močjo zadajajo bolečine drugim.

16 Jezus je svojo moč uveljavljal nesebično in nikoli v lastno korist. Ko je bil lačen, si ni hotel zase spremeniti kamenja v kruh. (Matevž 4:1–4) S svojim bornim premoženjem je dokazoval, da se z močjo ni gmotno okoriščal. (Matevž 8:20) Še en dokaz potrjuje, da je mogočna dela opravljal iz nesebičnih nagibov. Kadar je delal čudeže, se je moral sam celo nekoliko žrtvovati. Ko je zdravil bolne, je namreč moč šla od njega. Takšno odtekanje moči je občutil, četudi je šlo samo za eno ozdravitev. (Marko 5:25–34) Kljub temu pa je dovolil celim množicam, da so se ga dotikali in se tako ozdravili. (Lukež 6:19) Kakšna nesebičnost!

17. Kako je Jezus dokazal, da je svojo moč rabil odgovorno?

17 Jezus je svojo moč rabil tudi odgovorno. Mogočnih del ni nikoli opravljal le zato, da bi se bahal ali tjavendan razkazoval svoje sposobnosti. (Matevž 4:5–7) Ni  hotel delati čudežev samo zato, da bi potešil Herodovo radovednost, ki je zrasla iz napačnih motivov. (Lukež 23:8, 9) Svoje moči ni razglašal, ampak je ozdravljenim pogosto naročil, naj tega nikomur ne povedo. (Marko 5:43; 7:36) Ni hotel, da bi ljudje o njem sklepali na temelju senzacionalnih poročil. (Matevž 12:15–19)

18.–20. a) Kaj je vplivalo na to, kako je Jezus rabil svojo moč? b) Kaj ti občutiš ob tem, kako je Jezus ozdravil nekega gluhega moža?

18 Čeprav je bil Jezus tako mogočen, ni bil prav nič podoben vladarjem, ki so moč uveljavljali neusmiljeno, ne oziraje se na potrebe in trpljenje drugih. Jezusu ni bilo vseeno, kaj se dogaja z ljudmi. Že samo pogled na trpeče ga je tako zelo ganil, da jih je hotel rešiti trpljenja. (Matevž 14:14) Bil je uvideven do njihovih občutkov in potreb, in ta nežna skrb je vplivala tudi na to, kako je uveljavljal svojo moč. Ganljiv zgled tega je opisan v Markovem evangeliju 7:31–37.

19 Ob tej priložnosti so velike množice našle Jezusa ter mu pripeljale mnogo bolnih, in on je vse ozdravil. (Matevž 15:29, 30) Vendar pa je Jezus izmed teh nekega moža odbral in se mu posebej posvetil. Mož je bil gluh in je težko govoril. Jezus je verjetno opazil, da je zaradi tega še posebej živčen oziroma v zadregi. Obzirno ga je odvedel stran od množice. Nato mu je s kretnjami nakazal, kaj namerava narediti. »Položil [mu je] prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika.« * (Marko 7:33SSP) Nato je pogledal v nebo in zavzdihnil kakor v molitvi. Ta dejanja so možu povedala: ‚To, kar bom sedaj storil zate, je po  moči od Boga.‘ Nazadnje je Jezus rekel: »Odpri se!« (Marko 7:34) Ob tem se je možu vrnil sluh in lahko je normalno govoril.

20 Kako ganljivo je razmišljati o tem, da je Jezus tudi takrat, ko je bolne zdravil z od Boga dano močjo, sočutno upošteval njihove občutke! Ali nas ne pomirja spoznanje, da je Jehova dal Mesijansko kraljestvo v roke tako sočutnemu in razumevajočemu Vladarju?

Znamenje prihodnjih reči

21., 22. a) Kaj so naznanjali čudeži, ki jih je delal Jezus? b) Kaj lahko pričakujemo pod Jezusovo kraljestveno vlado, ker ima on oblast nad naravnimi silami?

21 Mogočna dela, ki jih je delal Jezus na zemlji, so bila le preblisk še sijajnejših prihodnjih blagoslovov pod njegovo kraljevsko vlado. V Božjem novem svetu bo znova delal čudeže, tokrat po vsej zemlji! Razmisli o nekaterih navdušujočih prihodnjih obetih.

22 Jezus bo zemljino ekološko razmerje znova popolno uravnovesil. Spomni se, da je dokazal oblast nad naravnimi silami, s tem da je pomiril vihar. Pod Kristusovo kraljestveno vlado se torej človeštvu zanesljivo ne bo treba bati hudega, ki bi ga povzročili tajfuni, potresi, izbruhi vulkanov ali druge naravne katastrofe. Jezus je Delovodja, ki ga je Jehova uporabil za to, da je ustvaril zemljo in življenje na njej, zato popolnoma razume zemljin ustroj. Ve, kako je treba pravilno uporabljati njena bogastva. Pod njegovo vlado bo vsa zemlja spremenjena v raj. (Lukež 23:43)

23. Kako bo Jezus kot kralj zadovoljil potrebe človeštva?

23 Kako pa bo s človeškimi potrebami? Jezusova zmožnost, da je z zelo malo hrane obilo nahranil tisoče, nam zagotavlja, da pod njegovo vlado ne bo lakote. In res bo zaradi obilice hrane, ki bo takrat pravično porazdeljena,  lakota za vedno odstranjena. (Psalm 72:16) Njegova oblast nad boleznijo nam govori, da bodo bolni, slepi, gluhi, pohabljeni in hromi popolnoma in za vedno ozdravljeni. (Izaija 33:24; 35:5, 6) Njegova sposobnost obujati mrtve pa nam zagotavlja, da k mogočnosti, ki jo ima kot nebeški kralj, spada tudi moč, s katero bo obudil neštete milijone tistih, ki se jih njegov Oče rad spominja. (Janez 5:28, 29)

24. Kaj bi morali imeti vedno v mislih, kadar razmišljamo o Jezusovi moči, in zakaj?

24 Medtem ko razmišljamo o Jezusovi moči, imejmo vedno v mislih, da ta Sin popolnoma posnema svojega Očeta. (Janez 14:9) To, kako Jezus uveljavlja moč, nam jasno kaže, kako moč uveljavlja Jehova. Razmisli na primer o nežnočutnosti, s katero je Jezus ozdravil nekega gobavca. Ganjen od usmiljenja se je moža dotaknil in rekel: »Hočem.« (Marko 1:40–42) Jehova nam po poročilih, kakršno je tole, pravzaprav govori: ‚Tako jaz delujem s svojo močjo!‘ Ali te to ne spodbuja, da hvališ našega vsemogočnega Boga in se mu zahvaljuješ, da s svojo močjo deluje tako ljubeče?

^ odst. 1 Nenadni viharji so na Galilejskem jezeru nekaj običajnega. Jezero leži zelo nizko (kakih 200 metrov pod morsko gladino), zato je tam zrak precej toplejši kot v okolici, to pa ustvarja atmosferske motnje. Iz severno ležeče gore Hermon pihajo po Jordanski dolini močni vetrovi. Trenutno brezvetrje se lahko v hipu sprevrže v silovit vihar.

^ odst. 12 Poleg tega evangeliji včasih v en sam splošni opis uvrščajo po več čudežev. Ob neki takšni priložnosti je na primer k njemu prišlo »vse mesto« in je ozdravil »mnogo« bolnikov. (Marko 1:32–34)

^ odst. 19 Pljuvanje je bilo sredstvo oziroma znamenje za zdravljenje, ki so ga priznavali tako Judje kot Nejudje, o uporabi sline pri zdravljenju pa poročajo tudi rabinski spisi. Jezus je morda pljunil samo zato, da bi možu sporočil, da ga misli ozdraviti. Kakor koli je že bilo, pa Jezus sline ni uporabil kot naravno zdravilo.

Spoznajte več

»Naj pride tvoje kraljestvo« – toda kdaj?

Zakaj smo lahko prepričani, da bo Božji maziljeni kralj kmalu izvršil nadaljnje ukrepe, da se bo na zemlji v popolnosti začela goditi Božja volja?