Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 6. POGLAVJE

Uničevalna moč – »Jehova je pravi vojščak«

Uničevalna moč – »Jehova je pravi vojščak«

1.–3. a) V kakšni nevarnosti so se zaradi Egipčanov znašli Izraelci? b) Kako se je Jehova bojeval za svoje ljudstvo?

IZRAELCI so bili ujeti, nagneteni med težko prehodnimi visokimi pečinami in neprehodnim morjem. Egiptovska vojska, neusmiljeni ubijalski stroj, jim je bila tesno za petami, odločena, da jih uniči. * Kljub temu je Mojzes Božje ljudstvo spodbujal, naj ne izgubijo upanja. »GOSPOD [Jehova, NW] se bo za vas bojeval,« jim je zagotovil. (2. Mojzesova 14:14)

2 Kljub temu pa je Mojzes očitno klical Jehova na pomoč, in on se je takole odzval: »Zakaj vpiješ k meni? [. . .] Povzdigni palico svojo in iztegni roko nad morje ter ga razdeli.« (2. Mojzesova 14:15, 16) Poskušaj si predstavljati nadaljnje dogodke. Jehova takoj ukaže enemu svojih angelov, in oblakov steber se pomakne za Izraelce, morda tako, da se razširi kot zid ter prepreči napad Egipčanov. (2. Mojzesova 14:19, 20; Psalm 105:39) Mojzes iztegne svojo roko. Morje se zaradi močnega vetra razdeli. Vode se nekako zgostijo in postavijo pokonci kot zidovi ter odprejo dovolj široko pot, da gre po njej cel narod! (2. Mojzesova 14:21; 15:8)

3 Faraon bi moral, ko se sooči s tem prikazom moči, svoji vojski ukazati umik. Toda ponosni faraon ukaže napad. (2. Mojzesova 14:23) Egipčani se na lovu za Izraelci zaženejo po morskem dnu, toda njihov napad se kmalu sprevrže v vsesplošno zmedo, saj jim z bojnih vozov pričnejo  odpadati kolesa. Brž ko so Izraelci varno na drugem bregu, Jehova Mojzesu zapove: »Iztegni roko nad morje, da se vode povrnejo na Egipčane, na njih vozove in jezdece.« Vodni zidovi se porušijo, pod sabo pa pokopljejo faraona in njegovo vojsko. (2. Mojzesova 14:24–28; Psalm 136:15)

Pri Rdečem morju se je Jehova izkazal kot »pravi vojščak«

4. a) Kot kakšen se je Jehova izkazal pri Rdečem morju? b) Kako takšna upodobitev Jehova morda deluje na nekatere ljudi?

4 Rešitev izraelskega naroda pri Rdečem morju je bila v zgodovini Božjega ravnanja s človeštvom zelo pomemben dogodek. Tam se je Jehova izkazal kot »pravi vojščak«. (2. Mojzesova 15:3NW) Kako pa ta upodobitev Jehova deluje nate? Priznati je treba, da je vojna človeštvu zadala veliko bolečin in gorja. Ali bi te lahko to, kako Bog uporablja uničevalno moč, bolj odvračalo od tega, da bi se z njim zbližal, kot pa te k temu spodbujalo?

Božja vojna nasproti človeškim spopadom

5., 6. a) Zakaj Bog upravičeno nosi naziv »Jehova nad vojskami«? b) Kako se Božje vojskovanje razlikuje od človeškega?

5 Skoraj tristokrat v Hebrejskih spisih in dvakrat v Krščanskih grških spisih nosi Bog naziv »GOSPOD [Jehova, NW] nad vojskami«. (1. Samuelova 1:11) Jehova kot Suvereni vladar poveljuje velikanski angelski vojski. (Jozue 5:13–15; 1. kraljev 22:19) Uničevalna zmogljivost te vojske je strašno velika. (Izaija 37:36) Ni nam prijetno pomisliti na uničenje ljudi. Vseeno pa si moramo zapomniti, da Božje vojne niso niti malo podobne malenkostnim človeškim spopadom. Vojaški in politični voditelji morda skušajo svojim vojaškim vpadom pripisati vzvišene motive. Vendar pa se človeške vojne brez razlike bijejo zaradi pohlepa in sebičnosti.

 6 Jehova pa v nasprotju s tem nikoli ne ženejo slepi občutki. Peta Mojzesova knjiga 32:4 razodeva: »On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« Božja Beseda obsoja nebrzdano jezo, krutost in nasilje. (1. Mojzesova 49:7; Psalm 11:5) Jehova torej nikoli ne ukrepa brez razloga. Svojo uničevalno moč rabi varčno in šele kot zadnje sredstvo. Po svojem preroku Ezekielu je o sebi rekel: »Ali mi je res po volji smrt brezbožnikova? govori Gospod Jehova; ni li mi bolj všeč, da se izpreobrne od svojega dejanja ter živi?« (Ezekiel 18:23)

7., 8. a) Kaj je Job zmotno sklepal o svojem trpljenju? b) Kako je Elihu popravil Jobovo mišljenje? c) Kakšen pouk dobimo iz Jobove izkušnje?

7 Zakaj pa potem Jehova sploh uporablja uničevalno moč? Preden odgovorimo na to, se spomnimo pravičnega Joba. Satan je sprožil izziv, ali bo Job (pa tudi vsi drugi ljudje) v preizkušnji ostal značajen. Jehova je na ta izziv odgovoril tako, da je Satanu dovolil preizkusiti Jobovo značajnost. Job je zato trpel zaradi hude bolezni, izgube premoženja in smrti svojih otrok. (Job 1:1–2:8) Ker ni vedel za s tem povezana sporna vprašanja, je zmotno sklepal, da trpi zaradi Božje nepravične kazni. Boga je vpraševal, zakaj ga je naredil za »tarčo«, za »sovražnika«. (Job 7:20SSP; 13:24)

8 Mladi Elihu je razkril napako v Jobovem razmišljanju, ko je rekel: »Rekel si: Pravičnost moja je večja nego [pravičnost] Boga.« (Job 35:2) Da, nerazumno je misliti, da vemo kaj bolje od Boga, oziroma domnevati, da ravna nepošteno. »Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost,« je izjavil Elihu. Kasneje je rekel: »Vsemogočnega ne moremo doseči, prevzvišen je v  moči; a v sodbi in v obili pravičnosti nikomur ne dela sile.« (Job 34:10; 36:22, 23; 37:23) Lahko smo prepričani, da ima Bog, kadar se vojskuje, za to tehten vzrok. S tem v mislih sedaj raziščimo nekatere razloge za to, zakaj Bog miru včasih prevzame vlogo vojščaka. (1. Korinčanom 14:33)

Zakaj se je Bog miru prisiljen bojevati

9. Zakaj se Bog miru vojskuje?

9 Mojzes je kmalu zatem, ko je poveličal Boga kot ‚pravega vojščaka‘, objavil: »Kdo je tebi enak med bogovi, GOSPOD [Jehova, NW]? kdo je kakor ti, poveličan v svetosti?« (2. Mojzesova 15:11) Prerok Habakuk je podobno napisal: »Prečiste so tvoje oči, da bi gledal hudo, in nepravde ne moreš videti.« (Habakuk 1:13) Čeprav je Jehova Bog ljubezni, pa je tudi Bog svetosti, pravičnosti in pravice. Kdaj pa kdaj ga te lastnosti prisilijo, da uporabi svojo uničevalno moč. (Izaija 59:15–19; Lukež 18:7) Kadar se torej Bog vojskuje, ne omadežuje svoje svetosti. Ne, vojskuje se zato, ker je svet. (2. Mojzesova 39:30)

10. a) Kdaj in kako se je prvič pojavila potreba po tem, da se Bog vojskuje? b) Samo kako se lahko odstrani sovraštvo, ki je bilo napovedano v Prvi Mojzesovi knjigi 3:15, in kako bo to koristilo pravičnemu človeštvu?

10 Razmisli o položaju, do katerega je prišlo, ko sta se Adam in Eva, prvi človeški par, uprla Bogu. (1. Mojzesova 3:1–6) Če bi se bil Jehova sprijaznil z njuno nepravičnostjo, bi bil spodkopal položaj, ki ga ima kot Vesoljni suveren. Kot pravičen Bog ju je bil dolžan obsoditi na smrt. (Rimljanom 6:23) V prvi biblijski prerokbi je napovedal sovraštvo med svojimi služabniki in sledilci ‚kače‘, Satana. (Razodetje 12:9; 1. Mojzesova 3:15) To sovraštvo se lahko nazadnje reši samo tako, da se Satana stre. (Rimljanom 16:20) Vendar pa bo ta sodni ukrep pomenil velik blagoslov za pravično človeštvo, saj bo z zemlje odstranil Satanov vpliv  in omogočil, da bo ta postala raj. (Matevž 19:28) Do takrat pa tisti, ki so na Satanovi strani, nenehno ogrožajo fizični in duhovni blagor Božjega ljudstva. Jehova je moral zato tu in tam poseči vmes.

Bog ukrepa, da bi odstranil hudobijo

11. Zakaj se je Bog čutil dolžnega povzročiti vesoljni potop?

11 Potop v Noetovih dneh je bil eden od takšnih posegov. Prva Mojzesova knjiga 6:11, 12 pravi: »Zemlja je bila popačena pred obličjem Božjim, in zemlja je bila napolnjena s silovitostjo. In Bog je videl zemljo, in glej, popačena je bila, kajti vse meso je popačilo pot svojo na zemlji.« Ali bo Bog dovolil, da bodo hudobni uničili še zadnjo sled moralnosti, ki je še bila na zemlji? Ne. Jehova se je čutil dolžnega, da z vesoljnim potopom odstrani z zemlje tiste, ki so se trdno oklepali nasilja in nemorale.

12. a) Kaj je Jehova napovedal za Abrahamovo »seme«? b) Zakaj je bilo Amorejce treba iztrebiti?

12 Podobno je bilo z obsodbo, ki jo je Bog izvršil nad Kanaanci. Jehova je razodel, da bo iz Abrahama prišlo »seme«, po katerem bodo blagoslovljene vse družine na zemlji. Soglasno s tem namenom je Bog odredil, da bodo Abrahamovi potomci dobili Kanaansko deželo, deželo, ki jo je naseljevalo ljudstvo, imenovano Amorejci. S kakšno pravico pa bi lahko Bog s silo pregnal te ljudi iz njihove dežele? Jehova je napovedal, da do tega ne bo prišlo še kakih 400 let, dokler ne bo »krivica Amorejcev [. . .] dopolnjena«. * (1. Mojzesova 12:1–3; 13:14, 15; 15:13, 16; 22:18) Med tem so se Amorejci pogrezali vedno globlje v moralno pokvarjenost. Kanaan je postal dežela malikovalstva, prelivanja krvi in izprijenih spolnih navad. (2. Mojzesova 23:24;  34:12, 13; 4. Mojzesova 33:52) Njeni prebivalci so v žrtvenem ognju celo morili svoje otroke. Ali naj bi sveti Bog svoje ljudstvo izpostavil takšni hudobiji? Ne! Sam je izjavil: »Dežela se je oskrunila, zato hočem kaznovati njene krivice na njej, in dežela izbljuje prebivalce svoje.« (3. Mojzesova 18:21–25) Vendar pa Jehova ni uničeval kar vsevprek. Prav naravnanim Kanaancem, kot so bili Rahaba in Gibeonci, je bilo prizanešeno. (Jozue 6:25; 9:3–27)

Vojskuje se za svoje ime

13., 14. a) Zakaj je bil Jehova dolžan posvetiti svoje ime? b) Kako je Jehova očistil sramoto s svojega imena?

13 Jehova je svet, zato je sveto tudi njegovo ime. (3. Mojzesova 22:32) Jezus je svoje učence naučil moliti: »Posvečeno bodi ime tvoje.« (Matevž 6:9) Ob uporu v Edenu se je Božje ime oskrunilo in začelo se je dvomiti o Božjem ugledu in načinu vladanja. Jehova ne bi mogel nikoli opravičiti takšnega obrekovanja in upora. Bil je dolžan s svojega imena očistiti sramoto. (Izaija 48:11)

14 Razmisli še enkrat o Izraelcih. Dokler so bili sužnji v Egiptu, je bila Božja obljuba Abrahamu, da bodo po njegovem semenu blagoslovljene vse družine na zemlji, videti prazna. Toda ko jih je Jehova osvobodil in jih ustanovil v narod, je očistil sramoto s svojega imena. Prerok Daniel se je tako v molitvi spomnil: »O Gospod [Jehova, NW], Bog naš [. . .], si peljal ljudstvo svoje iz dežele Egiptovske z mogočno roko in si storil sebi ime.« (Daniel 9:15)

15. Zakaj je Jehova rešil Jude iz ujetništva v Babilonu?

15 Zanimivo je, da je Daniel tako molil ravno takrat, ko so Judje znova potrebovali, da bi Jehova še enkrat ukrepal zaradi Svojega imena. Neposlušni Judje so se znašli v ujetništvu, tokrat v Babilonu. Njihovo glavno mesto, Jeruzalem, je ležalo v ruševinah. Daniel je vedel, da bo Jehova  s tem, da bo Jude znova naselil v njihovi deželi, poveličal svoje ime. Zato je molil: »O [. . .] Gospod [Jehova, NW], odpusti, Gospod [Jehova, NW], poslušaj in delaj! ne odlašaj, zaradi sebe, o Bog moj! ker mesto in ljudstvo tvoje se zoveta po tvojem imenu.« (Daniel 9:18, 19, poudarili mi.)

Vojskuje se za svoje ljudstvo

16. Pojasni, zakaj Jehovovo zanimanje za to, da ščiti svoje ime, ne pomeni, da je hladen in sebičen?

16 Ali Jehovovo zanimanje za to, da zaščiti svoje ime, pomeni, da je hladen in sebičen? Ne, saj s tem, ko ukrepa v soglasju s svojo svetostjo in ljubeznijo do pravice, ščiti svoje ljudstvo. Razmisli o poročilu iz 14. poglavja Prve Mojzesove knjige. Tam beremo o štirih zavojevalnih kraljih, ki so ugrabili Abrahamovega nečaka Lota skupaj z njegovo družino. Z Božjo pomočjo je Abraham izbojeval sijajno zmago nad precej močnejšo vojsko! Poročilo o tej zmagi je bilo verjetno prvo vpisano v ‚knjigo GOSPODOVIH [Jehovovih, NW] vojn‘. Ta knjiga je očitno opisovala tudi nekatere vojaške spopade, ki niso zapisani v Bibliji. (4. Mojzesova 21:14SSP) Po tistem pa je bilo izbojevanih še veliko zmag.

17. Kaj kaže, da se je Jehova bojeval za Izraelce tudi potem, ko so vstopili v Kanaansko deželo? Navedi zglede.

17 Malo preden so Izraelci vstopili v Kanaansko deželo, jim je Mojzes zagotovil: »GOSPOD [Jehova, NW], Bog vaš, ki gre pred vami, se bo bojeval za vas, prav kakor vam je storil v Egiptu.« (5. Mojzesova 1:30; 20:1) Začenši z Mojzesovim naslednikom Jozuetom, in nato naprej v dobi sodnikov ter med vladanjem zvestih Judovih kraljev, se je Jehova zares bojeval za svoje ljudstvo in jim naklonil mnogo sijajnih zmag nad njihovimi sovražniki. (Jozue 10:1–14; Sodniki 4:12–17; 2. Samuelova 5:17–21)

18. a) Zakaj smo lahko hvaležni, da se Jehova ni spremenil? b) Kaj se bo zgodilo, ko bo sovraštvo, opisano v Prvi Mojzesovi knjigi 3:15, doseglo svoj vrhunec?

 18 Jehova se ni spremenil, niti ni spremenil svojega namena, da ta planet spremeni v miren raj. (1. Mojzesova 1:27, 28) Še vedno sovraži hudobijo. Hkrati pa srčno ljubi svoje ljudstvo in bo kmalu ukrepal v njihov prid. (Psalm 11:7) V resnici naj bi sovraštvo, opisano v Prvi Mojzesovi knjigi 3:15, doseglo dramatičen in nasilen preobrat že v bližnji prihodnosti. Da bi Jehova posvetil svoje ime in zaščitil svoje ljudstvo, bo še enkrat postal »pravi vojščak«! (Zaharija 14:3; Razodetje 16:14, 16)

19. a) Ponazori, zakaj nas lahko z Bogom zbliža to, kako on uporablja uničevalno moč? b) Kako bi moralo na nas vplivati dejstvo, da se je Bog pripravljen bojevati?

19 Razmisli o naslednji ponazoritvi: denimo da družino nekega moža napade nevarna žival in da mož plane na to zver ter jo ubije. Ali bi pričakoval, da bodo zaradi tega dejanja njegova žena in otroci čutili do njega odpor? Ravno nasprotno, pričakoval bi, da jih bo njegova nesebična ljubezen ganila. Podobno naj tudi mi ne bi čutili odpora do  Boga zaradi tega, kako on uporablja uničevalno moč. Dejstvo, da se je pripravljen bojevati zato, da bi nas zaščitil, bi moralo našo ljubezen do njega še povečati. Prav tako pa bi morali zato še bolj spoštovati njegovo neomejeno moč. Tako lahko ‚služimo Bogu s svetim strahom in grozo [strahospoštovanjem, NW]‘. (Hebrejcem 12:28)

Zbližaj se s ‚pravim vojščakom‘

20. Kako naj bi se odzvali, ko beremo biblijske pripovedi o Božjih vojaških posegih, ki jih morda ne razumemo povsem, in zakaj tako?

20 Seveda Biblija ne pojasnjuje za vsak Jehovov vojaški poseg, zakaj natančno se je zanj odločil. Toda vedno smo lahko prepričani o naslednjem: Jehova uničevalne moči nikoli ne uveljavlja nepravično, lahkomiselno oziroma kruto. Pogosto nam lahko razmišljanje o sobesedilu oziroma ozadju kake biblijske pripovedi pomaga, da vidimo reči v pravi luči. (Pregovori 18:13) Tudi ko nam niso na voljo vse podrobnosti, nam lahko to, da se še več učimo o Jehovu in meditiramo o njegovih dragocenih lastnostih, pomaga razpršiti vsakršne dvome, ki bi se nam morda pojavili. Kadar delamo tako, ugotovimo, da imamo zadosten razlog za to, da našemu Bogu, Jehovu, zaupamo. (Job 34:12)

21. Kakšen je Jehova po srcu, pa čeprav včasih ravna kot »pravi vojščak«?

21 Čeprav Jehova takrat, ko okoliščine to zahtevajo, ravna kot »pravi vojščak«, pa to ne pomeni, da je vojščak po srcu. V Ezekielovem videnju o nebeški kočiji je Jehova naslikan tako, kot da se je pripravljen bojevati proti svojim sovražnikom. Kljub temu pa je Ezekiel videl, da je Boga obkrožala mavrica, ki predstavlja mir. (1. Mojzesova 9:13; Ezekiel 1:28; Razodetje 4:3) Jasno je torej, da je Jehova miren in miroljuben. »Bog je ljubezen,« je napisal apostol Janez. (1. Janezov 4:8) Jehova vse svoje lastnosti popolno uravnoveša. Kakšno prednost torej imamo, da se lahko zbližamo s tako močnim, a hkrati ljubečim Bogom!

^ odst. 1 Judovski zgodovinar Jožef poroča, da so Hebrejce »zasledovali s 600 bojnimi vozovi, 50.000 konjeniki in z mogočno pehoto približno 200.000 pešakov«. (Judovske starožitnosti, II. knjiga, 324 [xv, 3])

^ odst. 12 Izraz ‚Amorejci‘ tukaj očitno zajema vsa ljudstva v Kanaanu. (5. Mojzesova 1:6–8, 19–21, 27; Jozue 24:15, 18)

Spoznajte več

Sodni dan – kaj je to?

Preberite, kako bo sodni dan v blagoslov vsemu zvestemu človeštvu.