Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 8. POGLAVJE

Obnovitvena moč – Jehova ‚vse dela novo‘

Obnovitvena moč – Jehova ‚vse dela novo‘

1., 2. Katere izgube danes doletevajo človeško družino in kako to vpliva na nas?

OTROK izgubi ali pa poškoduje svojo najljubšo igračo in prične krčevito jokati. Vpije, da se ti trga srce! Toda ali si že kdaj videl, kako se mu obraz razleze v nasmeh, ko mu oče ali mati izgubljeno spet vrne? Starši morda igračo najdejo ali jo celo popravijo brez težav. Toda otrok kar žari od veselja in je ves začuden. Stvar, ki je bila videti za vedno izgubljena, je dobil nazaj!

2 Jehova, najboljši Oče, ima tudi moč obnoviti tisto, kar se njegovim zemeljskim otrokom morda zdi za vedno izgubljeno. Seveda pri tem ne gre za igrače. V teh ‚nevarnih časih‘ se moramo spoprijemati s precej hujšimi izgubami. (2. Timoteju 3:1–5) Zdi se, da je nenehno v nevarnosti večina tistega, kar je ljudem pri srcu, na primer dom, lastnina, zaposlitev in celo zdravje. Morda smo v skrbeh tudi takrat, ko razmišljamo o uničevanju okolja in iz tega izhajajočih izgubah zaradi izumiranja mnogih živalskih in rastlinskih vrst. Vendar pa nas nič ne prizadene huje kot smrt človeka, ki smo ga imeli radi. Občutek izgube in nemoči nas lahko povsem prevzame. (2. Samuelova 18:33)

3. Kateri tolažilni obet je opisan v Dejanjih apostolov 3:21 in s čim ga bo Jehova izpolnil?

3 Kako tolažilno je torej slišati za Jehovovo obnovitveno moč! Kot bomo videli, je obseg tega, kar lahko Bog obnovi in bo to za svoje zemeljske otroke tudi naredil, osupljivo velik. Pravzaprav Biblija kaže, da Jehova namerava ‚vse obnoviti‘. (Dejanja 3:21, SSP, poudarili mi.)  To bo naredil po Mesijanskem kraljestvu, ki mu vlada njegov Sin, Jezus Kristus. Dokazi izpričujejo, da je to Kraljestvo zavladalo v nebesih leta 1914. * (Matevž 24:3–14) Kaj vse pa bo obnovil? Pretehtajmo nekatera Jehovova sijajna obnovitvena dela. Že sedaj lahko vidimo in doživljamo eno teh del. Druga bo na veliko opravil v prihodnosti.

Obnova čistega čaščenja

4., 5. Kaj se je Božjemu ljudstvu zgodilo leta 607 pr. n. š. in kakšno upanje jim je vlil Jehova?

4 Ena od reči, ki jih je Jehova že obnovil, je čisto čaščenje. Da bi to res doumeli, bomo na kratko preiskali zgodovino Judovega kraljestva. Tako bomo dobili zanimiv vpogled v to, kako Jehova deluje s svojo obnovitveno močjo. (Rimljanom 15:4)

5 Poskušaj si zamisliti, kako so se počutili zvesti Judje ob uničenju Jeruzalema leta 607 pr. n. š. Njihovo ljubljeno mesto je bilo uničeno in njegovo obzidje razrušeno. Še hujše pa je bilo to, da so od veličastnega templja, ki ga je zgradil Salomon in je bil edino središče čistega Jehovovega čaščenja na vsej zemlji, ostale le ruševine. (Psalm 79:1SSP) Preživele so odvedli v pregnanstvo v Babilon, njihova domovina pa je postala pustinja, kjer so strašile divje živali. (Jeremija 9:11) S človeškega gledišča je bilo videti vse izgubljeno. (Psalm 137:1) Vendar jim je Jehova, ki je to uničenje že dolgo pred tem napovedal, vlil upanje na prihodnjo obnovo.

6.–8. a) Katero ponavljajočo se temo najdemo v spisih hebrejskih prerokov in kako so se te prerokbe prvotno spolnile? b) Kako je izpolnitev številnih obnovitvenih prerokb izkusilo Božje novodobno ljudstvo?

 6 Pravzaprav so hebrejski preroki o obnovi vedno znova pisali. * Po njih je Jehova obljubil, da bo dežela spet obnovljena in ponovno naseljena, da bo rodovitna ter zaščitena pred divjimi živalmi in vdori sovražnikov. Njihovo obnovljeno deželo je opisal kot pravi pravcati raj! (Izaija 65:25; Ezekiel 34:25; 36:35) Predvsem pa naj bi bilo znova uvedeno pravo čaščenje in tempelj spet pozidan. (Miha 4:1–5) Te prerokbe so pregnanim Judom vlivale upanje in jim pomagale, da so med 70-letnim ujetništvom v Babilonu vzdržali.

7 Končno je čas obnove prišel. Osvobojeni Judje so se iz Babilona vrnili v Jeruzalem in tam pozidali Jehovov tempelj. (Ezra 1:1, 2) Dokler so se zvesto držali čistega čaščenja, jih je Jehova blagoslavljal ter povzročal, da je bila njihova dežela rodovitna in pridelek obilen. Ščitil jih je pred sovražniki in zvermi, ki so prej desetletja obvladovali njihovo deželo. Kako zelo so se morali veseliti Jehovove obnovitvene moči! Toda ti dogodki so bili le začetek, le delna izpolnitev obnovitvenih prerokb. Večja izpolnitev naj bi nastopila »v poslednjih dneh«, v našem času, ko naj bi bil ustoličen pred davnimi časi obljubljeni Dedič kralja Davida. (Izaija 2:2–4; 9:6, 7)

8 Jezus se je kmalu zatem, ko je bil leta 1914 ustoličen za kralja nebeškega Kraljestva, posvetil duhovnim potrebam Božjega zvestega ljudstva na zemlji. Podobno kot je perzijski osvajalec Cir leta 537 pr. n. š. iz Babilona osvobodil ostanek Judov, je Jezus osvobodil ostanek duhovnih Judov – svoje sledilce – izpod vpliva sodobnega Babilona, svetovnega krivoverskega imperija. (Rimljanom 2:29; Razodetje  18:1–5) Od leta 1919 dalje je bilo čisto čaščenje v življenju pravih kristjanov ponovno postavljeno na pravo mesto. (Malahija 3:1–5) Vse od takrat Jehovovo ljudstvo časti Jehova v njegovem očiščenem duhovnem templju – Božji ureditvi za čisto čaščenje. Zakaj je to pomembno za nas danes?

Zakaj je duhovna obnova pomembna

9. Kaj so po dobi apostolov s čaščenjem Boga naredile cerkve tako imenovanega krščanstva, toda kaj je Jehova naredil v naših dneh?

9 Pretehtajmo to v luči zgodovine. Kristjani v prvem stoletju so se veselili mnogih duhovnih blagoslovov. Vendar pa so Jezus in apostoli napovedali, da se bo pravo čaščenje sčasoma skvarilo in izginilo. (Matevž 13:24–30; Dejanja 20:29, 30) Po dobi apostolov se je pojavilo tako imenovano krščanstvo. Duhovščina tega krščanstva je privzela poganske nauke in običaje. Prav tako so povzročili, da se je bilo Bogu skoraj nemogoče približati, saj so ga slikali kot nedoumljivo Trojico, ljudi pa učili, naj se izpovedujejo duhovnikom ter naj namesto k Jehovu molijo k Mariji in različnim »svetnikom«. Kaj je Jehova storil po več stoletjih take pokvarjenosti? Posegel je v današnji svet, svet, ki je prepojen z versko hinavščino ter umazan od brezbožnih običajev, in je obnovil čisto čaščenje! Brez pretiravanja lahko rečemo, da je ta obnova eden najpomembnejših dogodkov v novodobni zgodovini.

10., 11. a) Katera dva vidika zajema duhovni raj in kako to vpliva nate? b) Kakšne ljudi je Jehova zbral v ta duhovni raj in kaj bodo imeli prednost doživeti?

10 Pravi kristjani danes torej uživajo duhovni raj. Kaj pa ta raj zajema? Predvsem dvoje. Prvi vidik je čisto čaščenje pravega Boga, Jehova. On nas je blagoslovil s tem, da ga lahko častimo brez laži in izkrivljenosti. Blagoslavlja nas z duhovno hrano. Tako se lahko o našem nebeškem Očetu učimo, mu ugajamo in se z njim zbližamo. (Janez 4:24) Pri drugem vidiku duhovnega raja pa gre za ljudi. Kot je napovedal  Izaija, je Jehova »v poslednjih dneh« naučil svoje častilce pota miru. Med nami je iztrebil vojskovanje. Kljub naši nepopolnosti nam pomaga, da si nadenemo »novo osebnost«. Naše prizadevanje blagoslavlja s svojim svetim duhom, ki v nas rojeva čudovit sad. (Efežanom 4:22–24NW; Galatom 5:22, 23) Kadar ravnaš soglasno z Božjim duhom, si zares del duhovnega raja.

11 Jehova je v ta duhovni raj zbral ljudi, kakršne on ljubi, ljudi, ki ljubijo njega, ki ljubijo mir in se »zavedajo svojih duhovnih potreb«. (Matevž 5:3NW) Takšni ljudje bodo imeli prednost doživeti še veličastnejšo obnovo, obnovo človeštva in vse zemlje.

»Glej, novo delam vse«

12., 13. a) Zakaj se morajo obnovitvene prerokbe spolniti še drugače? b) Kakšen namen ima Jehova z zemljo, kot je bilo to pojasnjeno v Edenu, in zakaj nam to daje upanje na prihodnost?

12 Mnoge obnovitvene prerokbe pa se ne nanašajo le na duhovno obnovo. Izaija je na primer pisal o času, ko bodo ozdravljeni bolni, hromi, slepi ter gluhi in ko bo celo smrt požrta za vekomaj. (Izaija 25:8; 35:1–7) Te obljube se na starodavnem Izraelu niso dobesedno spolnile. Čeprav smo v naših dneh doživeli duhovno spolnitev teh obljub, pa lahko upravičeno verjamemo, da se bodo v prihodnosti spolnile tudi dobesedno in to v kar največjem obsegu. Kako to vemo?

13 Že v Edenu je Jehova jasno povedal, kakšen namen ima z zemljo: želi, da bi bila naseljena s srečno, zdravo in enotno človeško družino. Prvi par naj bi skrbel za zemljo in vsa njena stvarjenja, ter celi planet spremenil v raj. (1. Mojzesova 1:28) To je nekaj povsem drugega od današnjih razmer. Lahko pa smo povsem prepričani, da Jehovovih namenov ne bo nikoli nihče prekrižal. (Izaija 55:10, 11) Jezus bo kot Mesijanski kralj, ki ga je postavil Jehova, vso zemljo spremenil v raj. (Lukež 23:43)

14., 15. a) Kako bo Jehova naredil ‚vse novo‘? b) Kako bo živeti v raju in kaj te pri tem najbolj privlači?

 14 Predstavljaj si, da bi videl vso zemljo spremenjeno v raj! Jehova je za takrat rekel: »Glej, novo delam vse.« (Razodetje 21:5) Razmisli, kaj bo to pomenilo. Ko bo Jehova s svojo uničevalno močjo uničil to hudobno staro stvarnost, bodo ostala le ‚nova nebesa in nova zemlja‘. To pomeni, da bo nova vlada iz nebes vladala novi zemeljski družbi, sestavljeni iz tistih, ki ljubijo Jehova in izpolnjujejo njegovo voljo. (2. Petrov 3:13) Satan bo skupaj s svojimi demoni popolnoma onemogočen. (Razodetje 20:3) Čoveštvo bo prvič po več tisočletjih osvobojeno tega pokvarjenega, sovražnega in škodljivega vpliva. Brez dvoma bodo takrat vsi občutili neznansko olajšanje.

15 Končno bomo za ta čudoviti planet lahko skrbeli tako, kot nam je bilo prvotno namenjeno. Zemlja ima naravne obnovitvene moči. Onesnažena jezera in reke se lahko sama očistijo, če se odstrani vir onesnaževanja. V vojni razbrazdana pokrajina se lahko spet obnovi, če se vojne končajo. Kakšen užitek bo ravnati v sozvočju z zemljo in pomagati, da se bo spremenila v vrtu podoben park, vso zemljo obsegajoč Eden neskončnih raznolikosti! Človek takrat ne bo objestno uničeval živalskih in rastlinskih vrst, temveč bo živel v miru z vsemi stvarjenji na zemlji. Celo otrokom se ne bo treba bati divjih živali. (Izaija 9:6, 7; 11:1–9)

16. Kakšno obnovo bo v raju doživel vsak zvest posameznik?

16 Obnovo pa bomo doživeli tudi mi osebno. Po harmagedonu bodo preživeli po vsej zemlji priča čudežnim ozdravitvam. Jezus bo z od Boga dano močjo vračal slepim vid, gluhim sluh ter zdravo telo hromim in bolehnim, kot je to delal, ko je bil na zemlji. (Matevž 15:30) Ostareli se bodo veselili obnovljenih mladostnih moči, zdravja in krepkosti. (Job 33:25) Gube bodo izginile, udje se bodo  okrepili in mišicam se bo povrnila prožnost. Zvesto človeštvo bo čutilo, kako učinki greha in nepopolnosti postopoma pojenjujejo, izginjajo. Kako zelo se bomo Bogu Jehovu zahvalili za njegovo čudovito obnovitveno moč! Sedaj pa se osredotočimo na še en posebej prisrčni vidik tega navdušujočega obnovitvenega časa.

Vrnitev mrtvih v življenje

17., 18. a) Zakaj je Jezus pograjal saduceje? b) Kakšne okoliščine so Elija navedle, da je Jehova prosil, naj povzroči vstajenje?

17 Nekateri verski voditelji v prvem stoletju n. š., ki so se imenovali saduceji, niso verjeli v vstajenje. Jezus pa jih je javno pograjal z besedami: »Motite se, ker ne poznate ne Svetega pisma, ne božje moči.« (Matevž 22:29EI) Da, Sveto pismo odkriva, da Jehova ima takšno obnovitveno moč. Kako pa?

18 Predstavljaj si, kaj se je zgodilo v Elijevih dneh. Vdova je v naročju držala mlahavo telo svojega edinca. Deček je bil mrtev. Prerok Elija, ki je bil že nekaj časa vdovin gost, je bil gotovo zgrožen. V preteklosti je že pomagal tega otroka rešiti lakote in deček mu je verjetno prirasel k srcu. Materi je zdaj strlo srce, saj je bil deček edini, ki jo je še spominjal na umrlega moža. Verjetno je tudi upala, da bo sin skrbel zanjo, ko se bo postarala. Vsa iz sebe se je vdova bala, da je kaznovana za kak pretekli greh. Elija ni prenesel tega, da bi bila njena nesreča tako še večja. Truplo je nežno vzel materi iz naročja, ga odnesel v svojo sobo in prosil Boga Jehova, naj dečku vrne dušo oziroma življenje. (1. kraljev 17:8–21)

19., 20. a) Kako je Abraham pokazal, da veruje v Jehovovo obnovitveno moč, in kakšen temelj je imel za takšno vero? b) Kako je Jehova nagradil Elijevo vero?

19 Elija pa ni bil prvi, ki je verjel v vstajenje. Stoletja pred tem je Abraham verjel, da ima Jehova takšno obnovitveno  moč, in to iz dobrega razloga. Ko je bil Abraham star 100 in Sara 90 let, je Jehova obnovil njune že omrtvele razmnoževalne moči, tako da je po čudežu omogočil, da je Sara rodila sina. (1. Mojzesova 17:17; 21:2, 3) Kasneje, ko je deček že povsem odrasel, je Jehova Abrahama prosil, naj svojega sina žrtvuje. Abraham je pokazal vero, saj se je zanesel na to, da Jehova lahko njegovega ljubljenega sina, Izaka znova oživi. (Hebrejcem 11:17–19) Ob takšni močni veri se lahko pojasni, zakaj je Abraham, preden je odšel na goro, da bi svojega sina daroval, služabnikom zagotovil, da se bosta z Izakom vrnila skupaj. (1. Mojzesova 22:5)

»Glej, sin tvoj živi!«

20 Jehova je Izaku prizanesel, zato takrat ni bilo potrebe po vstajenju. V Elijevem primeru pa je bil vdovin sin že mrtev; toda ne za dolgo. Jehova je nagradil prerokovo vero, tako da je otroka obudil! Elija je nato dečka vrnil njegovi materi, in pri tem izrekel tele nepozabne besede: »Glej, sin tvoj živi!« (1. kraljev 17:22–24)

21., 22. a) Kakšen je bil namen vstajenj, ki so zapisana v Svetem pismu? b) Kako obširno bo vstajenje v raju in kdo bo obujal?

21 To je v Bibliji prvi zapis, kjer lahko vidimo, da je Jehova s svojo močjo obnovil človeško življenje. Kasneje je Jehova dal moč tudi Elizeju, Jezusu, Pavlu in Petru, da so mrtve vrnili v življenje. Seveda so obujeni nazadnje spet umrli. Vendar pa nam takšna biblijska poročila dajejo čudovit vpogled v prihodnje dogodke.

22 Jezus bo v raju izpolnil svojo vlogo, ki jo ima kot »vstajenje in življenje«. (Janez 11:25) Obudil bo neštete milijone ljudi in jim dal možnost, da bodo lahko večno živeli v raju na zemlji. (Janez 5:28, 29) Predstavljaj si ta ponovna snidenja, ko se bodo predragi prijatelji in sorodniki, ki so bili zaradi smrti dolgo ločeni, vsi iz sebe veselo objemali!  Vse človeštvo bo hvalilo Jehova zaradi njegove obnovitvene moči.

23. Kateri je bil največji prikaz Jehovove moči in kako ta jamči za naše upanje za prihodnost?

23 Jehova je priskrbel trdno jamstvo za zanesljivost takšnega upanja. Svojo moč je na najveličastnejši način prikazal, ko je svojega Sina, Jezusa, obudil kot mogočno duhovno stvarjenje in ga postavil na položaj takoj za sabo. Vstali Jezus se je prikazal več sto očividcem. (1. Korinčanom 15:5, 6) Tudi skeptikom bi moral takšen dokaz zadostovati. Jehova ima moč povrniti življenje.

24. Zakaj smo lahko prepričani, da Jehova bo obudil mrtve, in katero upanje lahko ima vsakdo od nas?

24 Jehova pa nima le moči za to, da bi mrtvim vrnil življenje, temveč to tudi želi storiti. Zvesti Job je pod navdihnjenjem dejal, da se Jehovu v resnici toži po tem, da bi obudil mrtve. (Job 14:15) Ali te ne vleče k našemu Bogu, ki svojo obnovitveno moč željno uporablja tako ljubeče? Toda ne pozabi, da je vstajenje le en vidik Jehovovega velikega obnovitvenega dela, ki je pred nami. Medtem ko si si z Jehovom zmeraj bliže, vedno imej dragoceno upanje, da imaš možnost biti tam tudi ti in videti, kako bo Jehova ‚vse delal novo‘. (Razodetje 21:5)

^ odst. 3 ‚Časi, ko bo vse obnovljeno,‘ so se pričeli z ustanovitvijo Mesijanskega kraljestva, ko je njegov prestol zasedel dedič zvestega kralja Davida. Jehova je Davidu obljubil, da bo njegov dedič vladal večno. (Psalm 89:35–37) Toda po uničenju Jeruzalema po Babiloncih leta 607 pr. n. š. ni več noben Davidov človeški potomec sédel na Božji prestol. Jezus, ki se je na zemlji rodil kot Davidov dedič, je postal dolgo obljubljeni kralj ob ustoličenju v nebesih.

^ odst. 6 O tej temi so na primer pisali Mojzes, Izaija, Jeremija, Ezekiel, Ozea, Joel, Amos, Obadija, Miha in Zefanija.

Spoznajte več

KAJ SVETO PISMO V RESNICI UČI?

Kakšen je Božji namen z zemljo?

Ali se bo Božji namen, da zemlja postane raj, kdaj izpolnil? Če da, kdaj?