Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 29. POGLAVJE

‚Spoznaj Kristusovo ljubezen‘

‚Spoznaj Kristusovo ljubezen‘

1.–3. a) Zaradi česa je Jezus želel biti takšen, kakršen je njegov Oče? b) Katere vidike Jezusove ljubezni bomo preiskali?

ALI si že kdaj videl dečka, ki je poskušal biti tak kot njegov oče? Sin morda posnema očetovo hojo, govor ali dejanja. Sčasoma lahko celo prevzame očetove moralne in duhovne vrednote. Da, sin iz ljubezni in občudovanja do svojega ljubečega očeta želi postati takšen, kakršen je njegov oče.

2 Kaj lahko potem rečemo o odnosu med Jezusom in njegovim nebeškim Očetom? »Ljubim Očeta,« je nekoč rekel Jezus. (Janez 14:31) Nihče drug ne more Jehova ljubiti bolj, kot ga ljubi ta Sin, ki je bil ob svojem Očetu že davno prej, preden so bila ustvarjena druga bitja. Zaradi te ljubezni je ta vdani Sin želel biti podoben svojemu Očetu. (Janez 14:9)

3 V prejšnjih poglavjih te knjige smo razpravljali o tem, kako Jezus popolno posnema Jehova v moči, pravici in modrosti. Kako pa je Jezus odseval Očetovo ljubezen? Preiščimo zato tri vidike Jezusove ljubezni: njegovo požrtvovalnost, nežno sočutje in pripravljenost odpuščati.

»Večje ljubezni od te nima nihče«

4. Kako je Jezus izmed vseh ljudi največji zgled požrtvovalne ljubezni?

4 Jezus je izreden zgled požrtvovalne ljubezni. K požrtvovalnosti spada to, da kdo potrebe drugih in tisto, kar skrbi druge, dá pred svoje lastne potrebe in skrbi. Kako je Jezus pokazal takšno ljubezen? Sam je pojasnil: »Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo dá življenje svoje za prijatelje svoje.« (Janez 15:13) Jezus je za nas voljno daroval svoje popolno življenje. S tem je izrazil tako veliko ljubezen, kakršne ni še noben človek. Vendar je Jezus požrtvovalno ljubil še drugače.

5. Zakaj se je Božji edinorojeni Sin s tem, da je zapustil nebesa, ljubeče žrtvoval?

 5 Božji edinorojeni Sin je v predčloveškem obstoju imel v nebesih edinstven in vzvišen položaj. Najtesneje je sodeloval z Jehovom in mnogoštevilnimi duhovnimi stvarjenji. Kljub tem prednostim pa se je ta dragi Sin »izpraznil in [. . .] nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in [bil] po zunanjosti spoznan za človeka«. (Filipljanom 2:7) Prostovoljno je prišel živet med grešne ljudi, in to v svet, ki »leži v oblasti hudobnega«. (1. Janezov 5:19NW) Ali se ni Božji Sin s tem ljubeče žrtvoval?

6., 7. a) Kako vse se je Jezus ljubeče žrtvoval med svojo zemeljsko strežbo? b) Kateri ganljivi zgled nesebične ljubezni je zapisan v Janezovem evangeliju 19:25–27?

6 Jezus se je na mnogo načinov ljubeče žrtvoval tudi ves čas svoje zemeljske strežbe. Bil je popolnoma nesebičen. S svojo strežbo je bil tako zaposlen, da je za to žrtvoval običajne udobnosti, ki smo jih ljudje tako vajeni. »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda,« je rekel, »a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.« (Matevž 8:20) Jezus je bil vešč tesar, zato bi lahko nekaj časa namenil temu, da bi si zgradil udoben dom ali da bi izdeloval čudovito pohištvo za prodajo in si tako prislužil nekaj dodatnega denarja. Vendar si s svojimi veščinami ni pridobival gmotnih reči.

7 Zares ganljiv zgled Jezusove požrtvovalne ljubezni pa je zapisan v Janezovem evangeliju 19:25–27. Predstavljaj si, kaj vse je imel Jezus v mislih in srcu tisti popoldan, ko je umiral. Ko je trpel na kolu, ga je skrbelo za njegove učence, za oznanjevalsko delo in še posebej za to, da bi ostal značajen, in kako bo to vplivalo na Jehovovo ime. V resnici je na njegovih ramenih ležala vsa prihodnost človeštva! Pa vendar je tik pred svojo smrtjo še pokazal, da se zanima tudi za svojo mater, Marijo, ki je bila tedaj očitno že vdova. Apostola Janeza je prosil, naj zanjo skrbi tako, kot da bi bila njegova  lastna mati, in apostol jo je zatem vzel v svojo hišo. Jezus je tako poskrbel za telesne in duhovne potrebe svoje matere. Kakšen nežen izraz nesebične ljubezni!

‚Bil je ganjen iz usmiljenja‘

8. Kaj pomeni grška beseda, s katero Biblija opisuje Jezusovo sočutje?

8 Tudi Jezus je bil sočuten, kot je sočuten njegov Oče. Sveto pismo Jezusa opisuje kot človeka, ki se je razdajal za stiskane, ker ga je njihova stiska močno ganila. Biblija Jezusovo sočutje opisuje z grško besedo, ki jo prevajamo z ‚ganjen iz usmiljenja‘. Neki strokovnjak pravi: »Ta beseda opisuje [. . .] čutenje, ki človeka gane vse do dna srca. To je najmočnejša grška beseda za sočutje.« Pretehtaj nekaj takšnih priložnosti, ko je Jezusa sočutje tako močno ganilo, da je moral za to nekaj narediti.

9., 10. a) Zakaj je Jezus z učenci iskal miren kraj? b) Kako se je Jezus odzval, ko je množica zmotila njegovo zasebnost, in zakaj tako?

9 Ganjen se je odzval na duhovne potrebe. Poročilo iz Markovega evangelija 6:30–34 kaže, kaj je Jezusa še zlasti spodbudilo k temu, da je bil usmiljen. Predstavljaj si naslednji prizor. Apostoli so bili navdušeni, saj so pravkar končali obsežno oznanjevalsko potovanje. Vrnili so se k Jezusu in mu vneto poročali o vsem, kar so videli in slišali. Toda zbrala se je velika množica, tako da Jezus in apostoli niso imeli časa niti za to, da bi jedli. Jezus, ki je bil vedno nadvse pozoren, je opazil, da so učenci utrujeni. Zato jim je rekel: »Pojdite sami na samoten kraj in malo počijte.« Vkrcali so se na ladjo in čez severni del Galilejskega jezera odjadrali na miren kraj. Toda množica jih je videla odhajati. O tem so slišali še drugi. Vsi so hitro prehodili vso severno obalo in na drugo stran prišli še pred ladjo!

10 Ali je bil Jezus nejevoljen, ker so zmotili njegovo zasebnost? Sploh ne! V dno srca ga je ganil pogled na to  več tisočglavo množico, ki ga je čakala. Marko je napisal: »Zagleda veliko množico, in se mu zasmilijo [kar ga je iz usmiljenja ganilo, NW], zakaj bili so kakor ovce, ki nimajo pastirja. In začne jih učiti mnogo reči.« Jezus je na te ljudi gledal kot na posameznike z duhovnimi potrebami. Bili so kot ovce, ki nemočno tavajo in nimajo pastirja, da bi jih vodil oziroma ščitil. Jezus je vedel, da brezsrčni verski voditelji, ki bi sicer morali biti skrbni pastirji, preproste ljudi zanemarjajo. (Janez 7:47–49) Ljudje so se mu iz srca zasmilili, zato jih je začel učiti »o kraljestvu Božjem«. (Lukež 9:11) Bodi pozoren na to, da so se Jezusu ti ljudje zasmilili, še preden je videl, kako se bodo odzvali na to, kar je učil. Povedano drugače, nežno sočutje ni bilo rezultat tega, da je množico učil, ampak motiv, zaradi česar jih je pričel učiti.

»Iztegne roko svojo in se ga dotakne.«

11., 12. a) Kako so na gobavce gledali v biblijskih časih, toda kako se je odzval Jezus, ko je k njemu pristopil »ves gobav« mož? b) Kako je Jezusov dotik morda vplival na gobavca in kako se to vidi iz izkušnje nekega doktorja?

11 Ganjen jih je odrešil trpljenja. Ljudje z različnimi boleznimi so čutili, da je Jezus sočuten, in to jih je k njemu vleklo. To se je še posebej videlo, ko je k Jezusu, ki so ga spremljale množice, pristopil »ves gobav« mož. (Lukež 5:12) V biblijskih časih so bili gobavci izločeni iz družbe, da se s to boleznijo ne bi okužili še drugi. (4. Mojzesova 5:1–4) Vendar so sčasoma rabini pričeli spodbujati brezsrčen pogled na gobavost in uvedli svoja lastna zatiralska pravila. * Bodi pa pozoren, kako je s tem gobavcem  ravnal Jezus: »In pride k njemu gobavec, ga klečé prosi in mu reče: Če hočeš, me moreš očistiti. In Jezus, ganjen [iz] usmiljenja, iztegne roko svojo in se ga dotakne ter mu reče: Hočem, bodi očiščen! In mu precej preide goba.« (Marko 1:40–42) Jezus je vedel, da gobavec po zakonu sploh ne bi smel biti med ljudmi. Kljub temu pa ga ni zavrnil, ampak ga je pogled nanj tako močno ganil, da je naredil nekaj neverjetnega. Gobavca se je dotaknil!

12 Ali si lahko predstavljaš, kaj je ta dotik pomenil gobavcu? Da bi to ponazorili, razmisli o naslednjem doživetju. Doktor Paul Brand, specialist za gobavost, je pripovedoval o gobavcu, katerega je zdravil v Indiji. Med pregledom je gobavcu položil roko na ramo in mu po prevajalki pojasnil, kako ga bo moral zdraviti. Nenadoma je gobavec pričel jokati. »Ali sem rekel kaj narobe?« je vprašal doktor. Prevajalka je mladeniču zastavila isto vprašanje v njegovem jeziku in nato odgovorila: »Ne, gospod doktor. Pravi, da joče zato, ker ste ga z roko objeli okoli ramen. Dokler ni prišel sem, se ga že mnogo let nihče ni dotaknil.« Za gobavca, ki je pristopil k Jezusu, pa je dotik imel še večji pomen. Po njem je bolezen, zaradi katere so ga izobčili, izginila!

13., 14. a) Na kakšen sprevod je Jezus naletel, ko se je bližal mestu Nain, in zakaj je bil to še posebej žalosten dogodek? b) Kaj je Jezus naredil, ker ga je usmiljenje do vdove iz Naina tako ganilo?

13 Ganjen je želel pregnati žalost. Jezusa je žalost drugih močno ganila. Pretehtaj na primer poročilo iz Lukeževega evangelija 7:11–15. Opisano se je zgodilo približno na polovici Jezusove strežbe, ko se je Jezus bližal galilejskemu mestu Nain. Blizu mestnih vrat je naletel na  pogrebni sprevod. Okoliščine so bile še posebej tragične. Umrl je mladenič, ki je bil edini sin ovdovele matere. Mati je verjetno nekoč že hodila za takšnim sprevodom, in sicer takrat, ko so pokopali njenega moža. Tokrat je to bil njen sin, morda edini, ki jo je preživljal. V sprevodu so jo morda spremljale še druge žalovalke, ki so prepevale žalostinke, in glasbeniki, ki so igrali žalne melodije. (Jeremija 9:17, 18; Matevž 9:23) Jezusu pa je pogled obstal na hudo užaloščeni materi, ki je nedvomno hodila ob mrtvaškem odru, na katerem so nosili truplo njenega sina.

14 Jezusa je ‚usmiljenje‘ do žalujoče matere močno ‚ganilo‘ (NW). S pomirjevalnim tonom glasu ji je rekel: »Ne jokaj!« Nepovabljen je pristopil in se dotaknil odra. Nosilci – in morda tudi ves sprevod – so se ustavili. Jezus je z močnim glasom mrliču ukazal: »Mladenič, pravim ti, vstani!« In kaj se je zgodilo zatem? »Mrlič sede in začne govoriti,« kot da bi se zbudil iz globokega spanja! V nadaljevanju je zapisana najbolj ganljiva izjava: »In dá ga [Jezus] materi njegovi.«

15. a) Kako se iz biblijskih poročil, ki govorijo o tem, kako je Jezusa ganilo usmiljenje, vidi povezava med sočutjem in dejanji? b) Kako lahko Jezusa v tem posnemamo?

15 Kaj se iz teh poročil naučimo? V vsakem od teh primerov smo opazili povezavo med sočutjem in dejanji. Jezus ni mogel gledati stiske drugih, ne da bi ga usmiljenje v dno srca ganilo, in ker je bil s trpečimi tako sočuten, je zato tudi nekaj naredil. Kako lahko mi posnemamo njegov zgled? Kot kristjani smo dolžni oznanjevati dobro novico in pridobivati učence. K temu nas predvsem spodbuja ljubezen do Boga. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je tudi to delo sočutja. Kadar z ljudmi čutimo, tako kot je z njimi čutil Jezus, nas bo srce gnalo k  temu, da bomo naredili vse, kar moremo, da bi jim sporočili dobro novico. (Matevž 22:37–39) Kako pa smo lahko sočutni s soverniki, ki trpijo ali pa žalujejo? Ne moremo čudežno pozdraviti telesnih bolečin ali obuditi mrtvih. Sočutje pa jim lahko vseeno izkažemo tako, da sami naredimo prvi korak in jim povemo, da se zanje zanimamo, ali pa jim kako drugače praktično pomagamo. (Efežanom 4:32NW)

»Oče, odpusti jim«

16. Kako se je to, da je bil Jezus pripravljen odpuščati, jasno videlo, tudi ko je visel na mučilnem kolu?

16 Jezus je Očetovo ljubezen odseval še na en pomemben način – ‚rad je odpuščal‘. (Psalm 86:5NW) To se je jasno videlo tudi, ko je visel na mučilnem kolu. O čem je govoril, ko je moral pretrpeti sramotno smrt in so mu roke in noge prebodli z žeblji? Ali je k Jehovu vpil, naj krvnike kaznuje? Zgodilo se je ravno nasprotno. Ene izmed njegovih zadnjih besed so bile: »Oče, odpusti jim! saj ne vedo, kaj delajo.« (Lukež 23:34) *

17.–19. Kako vse je Jezus pokazal, da je apostolu Petru, ki ga je trikrat zatajil, to odpustil?

17 Morda lahko še ganljivejši zgled Jezusovega odpuščanja vidimo v tem, kako je ravnal z apostolom Petrom. Nedvomno je Peter Jezusa zelo ljubil. Štirinajstega nisana, na zadnjo noč Jezusovega življenja, mu je rekel:  »Gospod, pripravljen sem iti s teboj tudi v ječo in v smrt.« Pa vendar je Peter samo nekaj ur kasneje trikrat zanikal, da bi Jezusa sploh poznal! Biblija nam pove, kaj se je zgodilo, ko je Peter to še tretjič zanikal: »Gospod se obrne in pogleda na Petra.« Skrušen zaradi resnosti svojega greha gre Peter »ven in se bridko razjoka«. Ko je Jezus kasneje tega dne umrl, se je apostol morda spraševal: ‚Ali mi je moj Gospod odpustil?‘ (Lukež 22:33, 61, 62)

18 Petru na odgovor ni bilo treba čakati dolgo. Jezus je 16. nisana zjutraj vstal od mrtvih in očitno je še istega dne osebno obiskal Petra. (Lukež 24:34; 1. Korinčanom 15:4–8) Zakaj je Jezus izkazal takšno posebno pozornost apostolu, ki ga je tako energično zatajil? Morda je skesanemu Petru želel zatrditi, da ga njegov Gospod še vedno ljubi in ceni. Toda Jezus je za to, da bi bil Peter o tem zagotovo prepričan, naredil še več.

19 Jezus se je nekoliko kasneje prikazal učencem ob Galilejskem jezeru. Takrat je Petra (ki je svojega Gospoda trikrat zatajil) trikrat vprašal, ali ga ljubi. Po tretjem vprašanju je Peter odgovoril: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« (SSP) Seveda, Jezus je lahko bral srce, zato je dobro vedel, da ga Peter ljubi in ga ima rad. Kljub temu je Petru dal priložnost, da svojo ljubezen tudi potrdi. In to še ni vse. Jezus mu je celo naložil, naj »hrani« (SSP) njegove »ovčice« in jim ‚pastiruje‘. (Janez 21:15–17) Pred tem je Peter že dobil nalogo, naj oznanjuje. (Lukež 5:10) Sedaj pa mu je Jezus nedvoumno pokazal, da mu zaupa, in mu podelil še nadaljnjo pomembno odgovornost, namreč naj skrbi za tiste, ki bodo še postali Kristusovi sledilci. Kmalu zatem je Petru zaupal še vidno vlogo v delovanju učencev. (Dejanja 2:1–41) Kakšno olajšanje je moral Peter občutiti, ko je vedel, da mu je Jezus odpustil in mu še vedno zaupal!

 Ali si ‚spoznal Kristusovo ljubezen‘?

20., 21. Kako lahko popolnoma ‚spoznamo Kristusovo ljubezen‘?

20 Res lahko rečemo, da Jehovova Beseda Kristusovo ljubezen prelepo opisuje. Kako pa naj bi se na Jezusovo ljubezen odzvali mi? Biblija nas spodbuja, naj ‚spoznamo Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje‘. (Efežanom 3:19) Kot smo videli, se lahko iz evangelijskega poročila o življenju in strežbi Jezusa Kristusa veliko naučimo o njegovi ljubezni. Vendar k temu, da bi popolnoma ‚spoznali Kristusovo ljubezen‘, spada več kot le to, da se učimo, kaj o njem pravi Biblija.

21 Grška beseda, ki jo tu prevajamo s »spoznati«, pomeni spoznati »v praksi, z izkušnjami«. Kadar ljubezen kažemo tako, kot jo je kazal Jezus – se nesebično razdajamo v dobro drugih, se sočutno odzivamo na njihove potrebe in jim iz srca odpuščamo – lahko zares razumemo njegove občutke. Tako z izkušnjami ‚spoznavamo Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje‘. In nikoli ne pozabimo: bolj ko smo podobni Kristusu, bolj se bomo zbližali s tistim, ki ga je Jezus tako popolno posnemal, z našim ljubečim Bogom, Jehovom.

^ odst. 11 Rabinska pravila so velevala, da se gobavcu nihče ni smel približati na več kot 1,8 metra. Če pa je pihal veter, je moral gobavec ostati vsaj 45 metrov stran. Midraš Raba govori o nekem rabinu, ki se je pred gobavci skril, in o nekem drugem rabinu, ki je vanje metal kamenje, da se mu ti ne bi približali. Gobavci so zato poznali bolečino zaradi zavračanja hkrati z občutkom, da so prezirani in nezaželeni.

^ odst. 16 Prvega dela vrstice iz Lukeževega evangelija 23:34 v nekaterih staroveških rokopisih ni najti. Toda ker so te besede v mnogih drugih uglednih rokopisih, so zapisane v prevodu New World Translation in številnih drugih prevodih. Jezus je tukaj očitno govoril o rimskih vojakih, ki so ga pribili na kol. Niso se zavedali, kaj delajo, saj niso vedeli, kdo je Jezus v resnici bil. Seveda pa so veliko večjo odgovornost nosili verski voditelji, ki so usmrtitev povzročili, saj je bilo njihovo ravnanje namerno in škodoželjno. Mnogim med njimi sploh ni bilo mogoče odpustiti. (Janez 11:45–53)

Spoznajte več

Kako ohranjati požrtvovalnost

Opravka imamo s sovražnikom, ki lahko prikrito spodkopava našo požrtvovalnost. Ta članek bo tega sovražnika razkril in pokazal, kako se lahko s Svetim pismom bojujemo proti njemu.