Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 30. POGLAVJE

»Hodite v ljubezni«

»Hodite v ljubezni«

1.–3. Kaj doživimo, kadar posnemamo zgled, ki nam ga pri izkazovanju ljubezni daje Jehova?

»VEČJA sreča je dajati kakor prejemati.« (Dejanja 20:35SSP) Jezus je s temi besedami poudaril naslednjo pomembno resnico: nesebična ljubezen je že sama po sebi nagrada. Čeprav smo zelo srečni, kadar ljubezen prejemamo, pa smo srečni še bolj, kadar ljubezen dajemo oziroma izkazujemo drugim.

2 Nihče tega ne ve bolje kakor naš nebeški Oče. Kot smo videli v predhodnih poglavjih tega dela, je Jehova največji zgled ljubezni. Nihče drug ni ljubezni kazal močneje oziroma dlje kot on. Ali je potem sploh kaj čudnega, da Biblija Jehova imenuje »srečni Bog«? (1. Timoteju 1:11NW)

3 Naš ljubeči Bog želi, da bi mu skušali biti podobni, še posebej ko gre za izkazovanje ljubezni. V Listu Efežanom 5:1, 2 nam naroča: »Bodite torej posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni, in živite [hodite, NW] v ljubezni.« Kadar posnemamo zgled, ki ga v izkazovanju ljubezni daje Jehova, doživimo največjo srečo, ki izhaja iz dajanja. Prav tako občutimo zadovoljstvo, ker vemo, da s tem ugajamo Jehovu, saj nas njegova Beseda spodbuja, naj ‚ljubimo drug drugega‘. (Rimljanom 13:8) Toda so še drugi razlogi, zakaj bi morali ‚hoditi v ljubezni‘.

Zakaj je ljubezen bistvena

4., 5. Zakaj je tako pomembno, da sovernike požrtvovalno ljubimo?

4 Zakaj je tako pomembno, da sovernike ljubimo? Preprosto povedano zato, ker je ljubezen bistvo pravega krščanstva. Brez ljubezni ne moremo biti tesno povezani s sokristjani, in kar je še pomembnejše, v Jehovovih očeh bi bili brez vrednosti. Poglejmo, kako ti resnici poudarja Božja Beseda.

 5 Jezus je v zadnji noči svojega zemeljskega življenja svojim sledilcem naročil: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:34, 35) »Kakor sem jaz vas ljubil« – da, zapovedal nam je, naj izkazujemo takšno ljubezen, kakršno je izkazoval on. V 29. poglavju smo ugotovili, da je Jezus izreden zgled tega, kako izkazovati požrtvovalno ljubezen, saj je dajal potrebe in koristi drugih pred lastne. Tudi pri nas se mora kazati nesebična ljubezen, in to tako očitno, da bodo našo ljubezen jasno opazili tudi ljudje zunaj krščanske občine. Požrtvovalna bratovska ljubezen je zares znamenje, po katerem se prepoznavamo kot pravi Kristusovi sledilci.

6., 7. a) Kako vemo, da Jehovova Beseda daje velik pomen izkazovanju ljubezni? b) Na kateri vidik ljubezni se osredotočajo Pavlove besede, ki so zapisane v Prvem listu Korinčanom 13:4–8?

6 Kaj pa, če ljubezni v nas ni? ‚Ko bi ljubezni ne imel,‘ je rekel apostol Pavel, ‚bi postal brneč bron ali zveneče cimbale‘. (1. Korinčanom 13:1SSP) Zveneče cimbale oddajajo zelo rezek zvok. Kaj pa brneč bron? Drugi prevodi pravijo »hrupen gong« oziroma »odmevajoči gong«. Kako primerna ponazoritev! Človek brez ljubezni je podoben glasbilu, ki oddaja glasen, neharmoničen zvok, ki prej odbija kakor privlači. Kako bi bil lahko takšen človek v tesnem odnosu z drugimi? Pavel je tudi rekel: »Ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, a ljubezni ne bi imel, nič nisem.« (1. Korinčanom 13:2) Si lahko predstavljaš, da človek brez ljubezni ni »nič«, ne glede na to, kakšna dela bi morda opravljal! Ali torej ni jasno, da Jehovova Beseda daje velik pomen temu, kako zelo je pomembno izkazovati ljubezen?

7 Kako pa se lahko ta lastnost kaže pri našem ravnanju z drugimi? Da bi odgovorili na to vprašanje, bomo pregledali Pavlove besede, ki so zapisane v Prvem listu Korinčanom 13:4–8. Te vrstice ne poudarjajo tega, kako Bog ljubi nas,  niti tega, kako mi ljubimo Boga. Pavel se je tu osredotočil na to, kako bi morali mi ljubiti drug drugega. Opisal je, kaj ljubezen je in kaj ljubezen ni.

Kaj ljubezen je?

8. Kako nam lahko potrpežljivost pomaga pri odnosih z drugimi?

8 »Ljubezen je potrpežljiva.« Biti potrpežljiv pomeni z drugimi potrpeti, jih prenašati. (Kološanom 3:13) Ali ni res, da takšno potrpljenje potrebujemo? Ker smo nepopolna stvarjenja, ki služimo tesno drug ob drugem, je povsem stvarno pričakovati, da nas bodo naši krščanski bratje in sestre kdaj pa kdaj razdražili in morda bomo tudi mi njih. Vendar pa nam potrpežljivost in prizanesljivost lahko pomagata, da z manjšimi praskami in trenji, ki jih doživljamo v odnosih z drugimi, opravimo ne da bi zmotili mir v občini.

9. Kako vse smo lahko dobrotljivi do drugih?

 9 ‚Ljubezen je dobrotljiva.‘ Dobrotljivost kažemo s tem, da komu pomagamo z dobrimi deli in obzirnimi besedami. Ljubezen pa nas spodbuja k temu, da iščemo poti, kako bi bili dobrotljivi, še posebej do tistih, ki so v hudi stiski. Starejši sovernik je na primer osamljen in potrebuje spodbuden obisk. Morda potrebuje pomoč mati samohranilka oziroma sestra, ki živi v versko razdeljenem domu. Lahko da bi kdo, ki je bolan ali pa preživlja hude čase, rad slišal kaj prijaznega od zvestega prijatelja. (Pregovori 12:25; 17:17) Kadar smo na lastno pobudo do koga tako dobrotljivi, kažemo, kako iskrena je naša ljubezen. (2. Korinčanom 8:8)

10. Kako nam ljubezen pomaga, da zagovarjamo in govorimo resnico tudi takrat, ko to ni lahko?

10 ‚Ljubezen se veseli resnice.‘ Neki drug prevod pravi: »Ljubezen [. . .] rada drži z resnico.« Ljubezen nas spodbuja, da zagovarjamo resnico in da ‚govorimo resnico vsak z bližnjim svojim‘. (Zaharija 8:16) Če je denimo kdo, ki ga imamo radi, hudo grešil, nam bo ljubezen do Jehova in do grešnika pomagala, da bomo upoštevali Božja merila, ne pa da bi greh skušali prikriti, ga opravičevati ali o njem celo lagati. Seveda se bo takrat z resnico morda težko sprijazniti. Toda če bomo imeli v mislih, da s tem ljubljenemu človeku še najbolj koristimo, bomo želeli, da bi bil deležen Božjega ljubečega discipliniranja in se nanj tudi odzval. (Pregovori 3:11, 12) Poleg tega ljubeči kristjani želimo ‚pošteno ravnati v vsem‘. (Hebrejcem 13:18)

11. Kaj bi si morali prizadevati storiti s slabostmi sovernikov, ker ljubezen »vse pokriva«?

11 »Ljubezen [. . .] vse pokriva.« V Prvem Petrovem listu 4:8 piše: »Ljubezen pokriva grehov obilost.« Da, kristjan, ki ga vodi ljubezen, si ne prizadeva privleči na dan vseh nepopolnosti in slabosti svojega krščanskega brata. Mnogokrat so napake in pomanjkljivosti sovernikov po naravi  malenkostne in se jih da pokriti z ljubeznijo. (Pregovori 10:12; 17:9)

Ljubezen nas spodbuja k temu, da našim bratom povemo, da jim zaupamo

12. Kako je apostol Pavel pokazal, da je o Filemonu verjel najboljše, in kaj se lahko iz Pavlovega zgleda naučimo mi?

12 »Ljubezen [. . .] vse veruje.« Moffatov prevod pravi, da ljubezen »vedno želi verjeti najboljše«. Do sovernikov torej nismo preveč sumničavi oziroma ne dvomimo o njihovih motivih. Ljubezen nam pomaga, da o naših bratih in sestrah ‚verjamemo najboljše‘ in jim zaupamo. * Pomisli na zgled v Pavlovem listu Filemonu. Pavel je to pismo napisal zato, da bi Filemona spodbudil, naj prijazno sprejme vrnitev Onezima, pobeglega sužnja, ki je medtem postal kristjan. Filemona ni skušal v to prisiliti, ampak ga je prosil na temelju ljubezni. Izrazil je prepričanost, da bo Filemon ravnal prav, in to z besedami: »Zaupajoč v pokorščino tvojo, ti pišem, vedoč, da boš še več storil, nego pravim.« (21. vrstica) Kadar nas ljubezen spodbudi k temu, da bratom in sestram povemo, da jim tako zaupamo, iz njih prikličemo na dan tisto najboljše.

13. Kako lahko pokažemo, da pri naših bratih upamo na najboljše?

13 »Ljubezen [. . .] vse upa.« Tako kot je ljubezen zaupljiva, je tudi polna upanja. Ker nas spodbuja ljubezen, upamo, da se bo našim bratom in sestram vedno vse izšlo najbolje. Če brat na primer stori ‚napačen korak, še preden se tega zave‘, upamo, da se bo odzval na ljubeč trud, da bi se popravil. (Galatom 6:1NW) Prav tako vedno upamo, da si bodo opomogli tisti, ki so slabi v veri. S takšnimi smo potrpežljivi in delamo, kar moremo, da bi jim pomagali, da se v veri okrepijo. (Rimljanom 15:1; 1. Tesaloničanom 5:14) Tudi če kdo od naših ljubljenih zablodi, nikoli ne izgubimo upanja v to, da se bo nekega dne spametoval in vrnil k  Jehovu, kot se je zapravljivi sin iz Jezusove ponazoritve. (Lukež 15:17, 18)

14. Kako vse je naša zdržljivost morda preizkušena znotraj občine in kako se bomo odzvali, če imamo ljubezen?

14 »Ljubezen [. . .] vse prenaša [zdrži, NW]Zdržljivost nam omogoča, da smo neomajni, kljub razočaranjem ali nadlogam. Naša zdržljivost pa ni preizkušana samo zunaj občine. Kdaj pa kdaj jo lahko preizkusi tudi kaj znotraj nje. Naši bratje in sestre nas lahko zaradi nepopolnosti občasno razočarajo. Z nepremišljeno pripombo morda prizadenejo naša čustva. (Pregovori 12:18) Morda se kaj v občini ne uredi tako, kot bi se po našem moralo. Vedenje spoštovanega brata nas morda vznemirja, in se pričnemo spraševati: ‚Kako lahko kristjan tako ravna?‘ Ali bomo v takšnih okoliščinah zapustili občino in nehali služiti Jehovu? Ne bomo, če imamo ljubezen! Ljubezen nas obvaruje pred tem, da ne bi postali tako zaslepljeni s slabostmi brata, da na njem ali na občini kot celoti ne bi več videli nič dobrega. Ljubezen nam omogoča, da Bogu ostanemo zvesti in da podpiramo občino, ne glede na to, kaj bi morda rekel ali naredil kak drug nepopoln človek. (Psalm 119:165)

Kaj ljubezen ni

15. Kaj je neprimerna ljubosumnost in kako nam ljubezen pomaga, da se pazimo tega uničujočega čustva?

15 »Ljubezen ni nevoščljiva [ljubosumna, NW]Zaradi neprimernega ljubosumja lahko pričnemo drugim zavidati to, kar imajo – njihovo imetje, blagoslove ali sposobnosti. Takšna ljubosumnost je sebično, uničujoče čustvo, ki lahko ogrozi mir občine, če ga ne obvladujemo. Kaj nam bo pomagalo, da se bomo upirali ‚nagnjenju k zavisti‘? (Jakob 4:5NW) Odgovor je: ljubezen. Ta dragocena lastnost nam lahko pomaga, da se bomo veselili s tistimi, ki v življenju navidezno imajo nekatere prednosti, ki jih mi  nimamo. (Rimljanom 12:15) Kadar je kdo deležen pohvale zaradi kakšne izredne sposobnosti ali kakega posebnega dosežka, nam bo ljubezen pomagala, da na to ne bomo gledali kot na oseben napad.

16. Zakaj se bomo, če naše brate in sestre zares ljubimo, pazili, da se ne bomo hvalili z dosežki v Jehovovi službi?

16 »Ljubezen [. . .] se ne hvali, se ne napihuje.« Ljubezen nas odvrača od tega, da bi se s svojimi sposobnostmi ali dosežki šopirili. Če brate in sestre zares ljubimo, kako bi se potem sploh lahko nenehno hvalili s svojimi dosežki v strežbi oziroma prednostmi v občini? S takšnim bahanjem lahko drugim jemljemo pogum in povzročimo, da bi se v primerjavi z nami čutili manjvredne. Ljubezen nam ne dovoli, da bi se hvalili s službenimi prednostmi, ki smo jih dobili od Boga. (1. Korinčanom 3:5–9) Poleg tega pa se ljubezen »ne napihuje« ali, kot pravi neki drug prevod, ne »mara napihnjenih zamisli o lastni pomembnosti«. Ljubezen nam pomaga, da o sebi nimano previsokega mnenja. (Rimljanom 12:3)

17. Kako smo zaradi ljubezni pozorni do drugih in kakšnega vedenja se bomo zato ogibali?

17 ‚Ljubezen se ne vede nespodobno.‘ Človek, ki se vede nespodobno, ravna nedostojno oziroma žaljivo. Takšno ravnanje je neljubeče, saj kaže skrajno nespoštovanje do občutkov in blaginje drugih. Nasprotno temu ima ljubezen v sebi milino, ki nas spodbuja k temu, da smo z drugimi obzirni. Ljubezen nas spodbuja k olikanemu, bogovšečnemu vedenju in k temu, da sovernike spoštujemo. Ljubezen nam torej ne bo dovolila, da bi se zapletli v »nečedno vedenje«, pravzaprav v kakršno koli vedenje, s katerim bi zelo užalili oziroma prizadeli naše krščanske brate in sestre. (Efežanom 5:3, 4)

18. Zakaj ljubeči človek ne zahteva, da mora biti vse po njegovem?

18 »Ljubezen [. . .] ne išče svojega.« Neki drug prevod tukaj pravi: »Ljubezen ne vztraja pri svojem.« Ljubeč človek ne zahteva, da mora biti vse po njegovem, kot da bi bilo  njegovo mnenje vedno pravilno. Z drugimi ne manipulira oziroma ne skuša s svojo prepričevalnostjo premagati tiste, ki imajo drugačno mnenje. S takšno trmoglavostjo bi kazal, da je vsaj nekoliko ponosen, Biblija pa pravi: »Pred pogubo prevzetnost [gre ponos, NW].« (Pregovori 16:18) Če brate in sestre zares ljubimo, bomo upoštevali njihovo mnenje, in, kjer je le mogoče, pokazali, da smo pripravljeni popustiti. To je v soglasju s Pavlovimi besedami: »Nihče naj ne išče svojega, temuč vsak dobro drugega.« (1. Korinčanom 10:24)

19. Kako se zaradi ljubezni odzovemo, kadar nas drugi užalijo?

19 »Ljubezen [. . .] se ne da razdražiti, ne misli hudega [ne bremeni za storjeno krivico, NW]Ljubezen se ne da zlahka razdražiti s tem, kar drugi rečejo ali naredijo. Res je, da je povsem naravno, da se vznemirimo, kadar nas kdo užali. Toda, četudi smo upravičeno jezni, pa zaradi ljubezni ne ostanemo razdraženi. (Efežanom 4:26, 27) Besed ali dejanj, s katerimi so nas drugi prizadeli, si ne bomo zapisovali, kot da bi jih knjižili v poslovno knjigo, tako da jih ne bi pozabili. Namesto tega nas ljubezen spodbuja, da posnemamo našega ljubečega Boga. Kot smo videli v 26. poglavju, Jehova odpušča, če le ima za to tehten razlog. Ko nam odpusti, tudi pozabi, kar pomeni, da nam teh grehov ne bo očital še kdaj kasneje. Ali nismo hvaležni Jehovu, da nas ne bremeni za storjeno krivico?

20. Kako bi se morali odzvati, če se sovernik ujame v zanko greha ter zato trpi?

20 ‚Ljubezen se ne veseli krivice.‘ The New English Bible tukaj pravi: »Ljubezen [. . .] se ne naslaja ob grehih drugih ljudi.« Moffatov prevod pa pravi: »Ljubezen se nikoli ne veseli, kadar drugi naredijo kaj narobe.« Ljubezen se ne veseli nepravičnosti, zato ne zmanjšujemo resnosti kakršne koli nemorale. Kako pa se odzovemo, če se sovernik ujame v zanko greha in zato trpi? Iz ljubezni se tega ne bomo veselili, kakor da bi hoteli reči: ‚Prav mu je! To si je zaslužil!‘ (Pregovori  17:5SSP) Veselimo pa se tega, kadar brat, ki je zagrešil, pozitivno ukrepa, da bi si opomogel od duhovnega padca.

‚Odličnejša pot‘

21.–23. a) Kaj je Pavel mislil, ko je rekel, da »ljubezen nikoli ne mine«? b) O čem bomo razpravljali v zadnjem poglavju?

21 »Ljubezen nikoli ne mine.« Kaj je Pavel mislil s temi besedami? Kot vidimo iz sobesedila, je razpravljal o darovih duha, ki so jih imeli zgodnji kristjani. Ti darovi so bili za znamenje, da je Bog novoustanovljeni občini naklonjen. Sicer pa vsi kristjani niso mogli zdraviti, prerokovati oziroma govoriti v drugih jezikih. Vendar to ni bilo pomembno. Čudežni darovi naj bi se nazadnje tako ali tako nehali. Nekaj pa naj bi ostalo, nekaj, kar bi moral v sebi negovati vsak  kristjan. To je bilo veliko večje in trajnejše kot kateri koli čudežni dar. Pavel je to poimenoval ‚odličnejša pot‘. (1. Korinčanom 12:31SSP) Katera pa je bila ta ‚odličnejša pot‘? To je bila pot ljubezni.

Jehovovo ljudstvo se da prepoznati po medsebojni ljubezni

22 Zares, krščanska ljubezen, ki jo je Pavel tu opisoval, »nikoli ne mine«, kar pomeni, da ne bo nikoli prenehala obstajati. Vse do danes je požrtvovalna bratovska ljubezen razpoznavni znak Jezusovih pravih sledilcev. Ali dokazov takšne ljubezni ne vidimo v občinah Jehovovih častilcev po vsem svetu? Ta ljubezen bo obstajala večno, saj Jehova vsem svojim zvestim služabnikom obljublja večno življenje. (Psalm 37:9–11, 29) Zato še naprej delajmo vse, kar moremo, da bi ‚hodili v ljubezni‘. Tako lahko občutimo večjo srečo, ki izhaja iz dajanja. Toda to še ni vse. Lahko bomo živeli, da, živeli vso večnost in tako večno posnemali našega ljubečega Boga, Jehova.

23 V tem sklepnem poglavju o ljubezni smo razpravljali o tem, kako lahko ljubimo drug drugega. Toda ker nam Jehovova ljubezen, pa tudi njegova moč, pravica in modrost koristijo na toliko načinov, je dobro, da se vprašamo: ‚Kako lahko pokažem Jehovu, da ga zares ljubim?‘ Na to vprašanje bomo odgovorili v zadnjem poglavju.

^ odst. 12 Seveda krščanska ljubezen nikakor ni lahkoverna. Biblija nas opominja: ‚Glejte na tiste, ki delajo razpore in pohujšanja [. . .], in se jih ogibajte.‘ (Rimljanom 16:17)

Spoznajte več

Dobra religija spodbuja k ljubezni do soljudi

Katera religija uči svoje člane, naj premagujejo politične, rasne in ekonomske ovire, ki razdvajajo ljudi?