Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 26. POGLAVJE

Bog, ki ‚rad odpušča‘

Bog, ki ‚rad odpušča‘

1.–3. a) Katero težko breme je nosil psalmist David in kako je za svoje žalostno srce našel tolažbo? b) Kakšno breme morda nosimo, kadar grešimo, toda kaj nam Jehova zagotavlja?

»KRIVICE moje mi presezajo glavo,« je napisal psalmist David. »Kakor težko breme me tlačijo, pretežke so zame. Oslabljen sem in potrt presilno.« (Psalm 38:4, 8) David je vedel, kako težko breme je lahko slaba vest. In vendar je za svoje žalostno srce našel tolažbo. Razumel je, da Jehova sicer sovraži greh, a ne sovraži grešnika, če se ta zares kesa in preneha grešiti. S popolnim zaupanjem v to, da se je Jehova skesanih pripravljen usmiliti, je rekel: ‚Ti, Jehova, rad odpuščaš.‘ (Psalm 86:5NW)

2 Kadar se pregrešimo, tudi mi morda nosimo boleče breme pekoče vesti. Ta občutek skrušenosti pa je koristen. Lahko nas spodbudi k temu, da naredimo vse potrebno, da napake popravimo. Vendar pa obstaja tudi nevarnost, da nas krivda povsem prevzame. Srce, ki samo sebe obsoja, nam morda vztrajno govori, da nam Jehova ne bo odpustil, ne glede na to, kako zelo bi se kesali. Če bi nas krivda »pogoltnila«, bi nas Satan morda skušal pripraviti do tega, da bi se vdali, nas navesti k razmišljanju, da nas ima Jehova za ničvredne in neprimerne za to, da bi mu služili. (2. Korinčanom 2:5–11)

3 Ali Jehova na nas res gleda tako? Niti najmanj! Eden izmed vidikov Jehovove velike ljubezni je ravno odpuščanje. V svoji Besedi nam zagotavlja, da nam je pripravljen odpustiti, kadar se iskreno, iz srca kesamo. (Pregovori 28:13) Da bi se ognili občutku, da nam je Jehovovo odpuščanje nedosegljivo, bomo raziskali, zakaj in kako Jehova odpušča.

 Zakaj Jehova ‚rad odpušča‘

4. Česa se Jehova spominja glede naše narave in kako to vpliva na to, kako z nami ravna?

4 Jehova se zaveda naših omejitev. »On pozna našo sestavo, spominja se, da smo prah,« piše v Psalmu 103:14, SSP. Jehova ne pozabi, da smo narejeni iz prahu in da imamo zaradi nepopolnosti takšne in drugačne slabosti. Besedna zveza, da pozna »našo sestavo«, nas spominja na to, da Biblija Jehova primerja z lončarjem, nas pa s posodami, ki jih ta oblikuje. * (Jeremija 18:2–6) Veliki lončar pri svojem ravnanju z nami upošteva slabosti naše grešne narave in to, kako se odzivamo oziroma ne odzivamo na njegovo vodstvo.

5. Kako List Rimljanom opisuje močni prijem greha?

5 Jehova ve, kako močan je greh. Njegova Beseda greh opisuje kot močno silo, ki človeka drži v smrtonosnem prijemu. Kako močan pa je ta prijem? Apostol Pavel v Listu Rimljanom pojasnjuje: »Pod grehom« smo tako, kot je vojak pod svojim poveljnikom (Rimljanom 3:9); greh je nad človeštvom »kraljeval« (Rimljanom 5:21); v nas ‚prebiva‘ (Rimljanom 7:17, 20); v nas nenehno deluje njegova ‚postava‘, kakor da bi skušala nadzorovati naše ravnanje. (Rimljanom 7:23, 25) Greh torej naše padlo meso res močno obvladuje! (Rimljanom 7:21, 24)

6., 7. a) Kako Jehova gleda na tiste, ki ga s skrušenim srcem prosijo za usmiljenje? b) Zakaj si ne bi smeli na račun Božjega usmiljenja dovoliti preveč?

6 Jehova torej ve, da je popolna poslušnost za nas nekaj nemogočega, ne glede na to, kako močno morda po tem hrepenimo. Ljubeče nam zagotavlja, da nam bo odpustil, kadar ga s skrušenim srcem prosimo za usmiljenje. Psalm 51:17 pravi: »Daritve Božje so duh potrt, srca potrtega in  pobitega, o Bog, ne zametaš.« Jehova ne bo nikoli zavrnil srca, ki je zaradi bremena krivde ‚potrto in pobito‘, oziroma mu ne bo nikoli obrnil hrbta.

7 Ali to pomeni, da si lahko potem z Božjim usmiljenjem dovolimo vse in imamo našo grešno naravo za izgovor za to, da grešimo? Seveda ne! Jehova ne vodijo zgolj čustva. Njegovo usmiljenje ima meje. Nikakor ne bo odpustil tistim, ki zakrknjeno, namerno grešijo in se za to ne kesajo. (Hebrejcem 10:26) Kadar pa vidi skrušeno srce, rad odpusti. Preiščimo zato nekaj primerov, kako vse Biblija živopisno opisuje ta čudoviti vidik Jehovove ljubezni.

Kako popolno Jehova odpušča?

8. Kaj Jehova tako rekoč dela, ko odpušča naše grehe, in s kakšnim zaupanjem nas to navdaja?

8 Skesani David je rekel: »Greh svoj sem ti razodel in krivice svoje nisem prikril; [. . .] In ti si odpustil krivdo mojega greha.« (Psalm 32:5, poudarili mi.) Z izrazom »odpustil« je tukaj prevedena hebrejska beseda, ki v osnovi pomeni »dvigniti« oziroma »odnesti«. Na tem mestu je rabljena v pomenu odvzeti »krivdo, greh, prestopek«. Jehova je torej Davidove grehe tako rekoč dvignil in jih odnesel stran. Nedvomno je to Davidu olajšalo občutek krivde, ki ga je do takrat prenašal. (Psalm 32:3) Tudi mi lahko popolnoma zaupamo Bogu, ki odnaša grehe tistih, ki ga na temelju svoje vere v Jezusovo odkupno žrtev prosijo za odpuščanje. (Matevž 20:28)

9. Kako daleč stran od nas Jehova odmika naše grehe?

9 David je Jehovovo odpuščanje opisal še z eno živopisno besedno zvezo: »Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč spravlja od nas prestopke naše.« (Psalm 103:12, poudarili mi.) Kako daleč je vzhod od zahoda? Vzhod je v nekem smislu vedno kar najdlje od zahoda; ti točki se nikoli ne moreta srečati. Neki strokovnjak omenja, da ta besedna  zveza pomeni »kar najdlje; tako daleč, kot si le moremo predstavljati«. Davidove navdihnjene besede nam torej govorijo, da Jehova naše grehe potem, ko nam jih odpusti, umakne tako daleč stran od nas, kolikor si to sploh lahko predstavljamo.

‚Grehi vaši bodo beli kakor sneg.‘

10. Zakaj nam potem, ko nam Jehova grehe odpusti, ni treba misliti, da madež takšnih grehov nosimo do konca življenja?

10 Ali si že kdaj poskušal odstraniti madež z bele obleke? Prav lahko se je madež, pa naj si se še tako potrudil, še vedno videlo. Pa si sedaj poglej, kako Jehova opisuje svojo sposobnost odpuščanja: »Ako so grehi vaši kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; ako so rdeči kakor karmezin, bodo beli kakor volna.« (Izaija 1:18, poudarili mi.) »Škrlat« pomeni svetlo rdečo barvo. * »Karmezin« pa je bila ena najtemnejših barv močno obarvanega blaga. (Nahum 2:3) Madeža,  ki ga povzroči greh, ne moremo z lastnim trudom nikoli odstraniti. Jehova pa lahko naredi, da postanejo grehi, ki so kot škrlat in karmezin, beli kot sneg oziroma neobarvana volna. Kadar nam Jehova grehe odpusti, nam ni treba misliti, da madež takšnih grehov nosimo do konca življenja.

11. Kako Jehova naše grehe meče za svoj hrbet?

11 V ganljivi pesmi zahvale, ki jo je spesnil Ezekija po tem, ko je ozdravel od smrtne bolezni, je Jehovu rekel: »Vse grehe moje si vrgel za hrbet svoj.« (Izaija 38:17, poudarili mi.) Jehova je tukaj slikovito opisan, kakor da grehe skesanega grešnika prime in si jih vrže za hrbet, kjer jih več ne vidi, niti ni nanje več pozoren. Glede na neki vir bi to misel lahko izrazili takole: »Na [moje grehe] gledaš tako, kot da jih nisem nikoli zagrešil.« Ali te to ne pomirja?

12. Kako se iz besed preroka Miha vidi, da Jehova grehe, ko nam jih odpusti, odstrani za vedno?

12 Prerok Miha je prepričanje, da bo Jehova svojemu skesanemu ljudstvu gotovo odpustil, izrazil v naslednji obnovitveni obljubi: »Kdo je Bog kakor ti, [. . .] ki greš prek pregrehe k ostanku svoje dediščine? [. . .] V globine morja boš zagnal vse njihove grehe.« (Miha 7:18, 19, SSP, poudarili mi.) Samo pomisli, kaj so te besede pomenile ljudem, ki so živeli v biblijskih časih. Ali je bilo takrat sploh mogoče, da bi dobili nazaj kaj, kar je kdo vrgel »v globine morja«? Iz Mihovih besed se tako vidi, da Jehova grehe, ko nam jih odpusti, odstrani za vedno.

13. Kaj pomenijo Jezusove besede »odpusti nam dolge naše«?

13 Jezus je Jehovovo odpuščanje ponazoril z odnosom med upnikom in dolžnikom. Spodbudil nas je, naj molimo: »Odpusti nam dolge naše.« (Matevž 6:12, poudarili mi.) Jezus je tako grehe primerjal z dolgovi. (Lukež 11:4) Ko grešimo, se pri Jehovu ‚zadolžimo‘. O tem, kaj pomeni  grški glagol, preveden z »odpustiti«, neki priročnik pravi: »Odreči se dolgu, opustiti ga, zanj ne zahtevati izplačila.« Kadar nam torej Jehova odpusti, nam nekako odpiše dolg, ki bi ga sicer morali plačati. Skesani grešniki se torej lahko potolažijo. Jehova ne bo nikoli zahteval plačilo dolgá, ki ga je že odpisal! (Psalm 32:1, 2)

14. Kaj si v mislih naslikamo ob besedni zvezi »se izbrišejo grehi vaši«?

14 Jehovovo odpuščanje je nadalje opisano tudi v Dejanjih apostolov 3:19: »Izpokorite se torej in izpreobrnite, da se izbrišejo grehi vaši.« (Poudarili mi.) Beseda »izbrišejo« je prevod grškega glagola, ki lahko pomeni »obrisati, odpisati ali uničiti«. Po mnenju nekaterih izvedencev tu izraža misel, da bi kdo zbrisal kaj z roko napisanega. Kako pa je bilo to mogoče? Nekdaj je bilo v splošni rabi črnilo, ki je bilo zmes ogljika, smole in vode. Kar je človek napisal s takšnim črnilom, je bilo kratek čas zatem še mogoče zbrisati z mokro gobo. Res lep opis Jehovovega usmiljenja. Kadar nam naše grehe odpusti, je to tako, kot bi vzel gobo in jih izbrisal.

Jehova hoče, da bi vedeli, da nam ‚rad odpušča‘

15. Kaj Jehova hoče, da bi o njem vedeli?

15 Ali nam torej, kadar razmišljamo o teh slikovitih ponazoritvah, ne pride jasno pred oči, da nam hoče Jehova povedati, da nam zares rad odpušča grehe, če se le iskreno kesamo? Ni se nam treba bati, da bi takšne grehe priklical na dan še kdaj kasneje. To se vidi iz še ene značilnosti, ki jo Biblija odkriva o Jehovovem velikem usmiljenju: kadar odpusti, tudi pozabi.

»Ne bom se več spominjal njih grehov«

16., 17. Kaj pomeni, kadar v Bibliji piše, da Jehova naše grehe pozabi, in zakaj tako odgovarjaš?

16 Jehova je za te, ki so v novi zavezi, obljubil: »Odpustim njih krivico in ne bom se več spominjal njih grehov.« (Jeremija 31:34) Ali to pomeni, da se Jehova grehov, ki jih je  odpustil, ne more več spomniti? Komajda. V Bibliji beremo o grehih mnogih posameznikov, ki jim je Jehova odpustil, tudi o Davidovih. (2. Samuelova 11:1–17; 12:13) Očitno je, da Jehova še vedno ve za napake, ki so jih zagrešili. Zapis o njihovih grehih, pa tudi njihovem kesanju in Božjem odpuščanju, je namreč ohranil nam v dobro. (Rimljanom 15:4) Kaj potem Biblija hoče povedati s tem, ko pravi, da se Jehova ne ,spominja‘ grehov tistih, ki jim odpusti?

17 Hebrejski glagol, preveden s ,spominjal se bom‘, izraža več kot le spominjanje preteklosti. Theological Wordbook of the Old Testament omenja, da ta glagol »hkrati nakazuje tudi ustrezno ukrepanje«. Potemtakem ,spominjati‘  se greha tudi pomeni ukrepati proti grešnikom. (Ozea 9:9) Toda ko Bog reče »ne bom se več spominjal njih grehov«, nam s tem zagotavlja, da proti skesanim grešnikom v prihodnosti ne bo več ukrepal zaradi grehov, ki jim jih je odpustil. (Ezekiel 18:21, 22) Jehova torej pozabi v tem pomenu, da naših grehov ne pogreva kar naprej, kakor da bi nas vedno znova obtoževal oziroma kaznoval. Ali ni tolažilno vedeti, da naš Bog odpusti in pozabi?

Kaj pa posledice?

18. Zakaj odpuščanje ne pomeni, da je skesani grešnik oproščen vseh posledic svojega napačnega ravnanja?

18 Ali to, da Jehova rad odpušča, pomeni, da je skesani grešnik oproščen vseh posledic svojega napačnega ravnanja? Sploh ne. Ne moremo grešiti nekaznovano. Pavel je napisal: »Kar človek seje, to bo tudi žel.« (Galatom 6:7) Čisto mogoče je, da zaradi svojega početja čutimo takšne ali drugačne posledice. To pa ne pomeni, da Jehova, potem ko nam je odpustil, pošlje nad nas nadloge. Zato kristjan, kadar ga zadenejo težave, ne bi smel misliti: ‚Morda pa me Jehova kaznuje za pretekle grehe.‘ (Jakob 1:13) Po drugi strani pa nas Jehova ne ščiti pred vsemi učinki naših napačnih dejanj. Razveza, nezaželena nosečnost, spolno prenosljiva bolezen, izguba zaupanja ali spoštovanja – vse to so lahko žalostne, neogibne posledice greha. Spomnimo se, da Jehova Davida ni obvaroval pred hudimi posledicami njegovih grehov, povezanih z Batsebo in Urijem, četudi mu je te odpustil. (2. Samuelova 12:9–12)

19.–21. a) Kako je zakon, zapisan v Tretji Mojzesovi knjigi 6:1–7, koristil žrtvi in prestopniku? b) Kaj moramo narediti, da bi razveselili Jehova, kadar smo s svojimi grehi prizadeli druge?

19 Naši grehi pa lahko imajo še druge posledice, še posebej, če so naša dejanja prizadela tudi druge. Oglejmo si na primer poročilo iz 6. poglavja Tretje Mojzesove knjige.  Mojzesovska postava tu obravnava, kako ravnati takrat, ko kdo zagreši resen prestopek, recimo da drugega Izraelca okrade ali pa si kaj njegovega prilasti z izsiljevanjem oziroma prevaro. Grešnik nato zanika svojo krivdo, drzne si celo krivo priseči. Izjava enega torej izpodbija izjavo drugega. Kasneje pa prestopnika kljub temu začne peči vest in prizna svoj greh. Da pa bi mu Bog odpustil, mora storiti še troje: vrniti, kar je ukradel, plačati oškodovancu 20-odstotno globo glede na vrednost ukradenega in v daritev za krivdo darovati ovna. V postavi nato še piše: »Duhovnik naj izvrši poravnavo zanj pred GOSPODOM, in bode mu odpuščeno.« (3. Mojzesova 6:1–7)

20 Bog je ta zakon uvedel iz usmiljenja. Koristil je oškodovanemu, saj je dobil svoje imetje nazaj, obenem pa je gotovo občutil veliko olajšanje, ko je prestopnik končno priznal svoj greh. Ta zakon pa je koristil tudi tistemu, ki ga je vest nazadnje le navedla, da je priznal krivdo in popravil krivico. Če tega ne bi hotel storiti, mu Bog seveda nikakor ne bi odpustil.

21 Resda mi nismo pod mojzesovsko postavo, vendar pa nam ta Postava daje uvid v to, kako Jehova razmišlja, in s tem tudi v to, kaj si misli o odpuščanju. (Kološanom 2:13, 14) Bog je vesel, kadar naredimo vse, kar moremo, da krivico poravnamo takrat, kadar smo s svojimi grehi prizadeli še druge. (Matevž 5:23, 24) K temu lahko med drugim spada to, da greh in krivdo priznamo ter se žrtvi tudi opravičimo. Šele nato se lahko na temelju Jezusove žrtve obrnemo k Jehovu in prejmemo zagotovilo, da nam je odpustil. (Hebrejcem 10:21, 22)

22. Kaj lahko spremlja Jehovovo odpuščanje?

22 Tako kot vsak ljubeč roditelj tudi Jehova odpusti, obenem pa nas morda tudi nekoliko disciplinira. (Pregovori 3:11, 12) Kristjan, ki se kesa, se bo morda moral odreči službeni  prednosti starešina, strežnega služabnika ali polnočasnega oznanjevalca. Morda bo zanj boleče, ker bo za nekaj časa ob te prednosti, ki so mu bile tako dragocene. Vendar pa takšno discipliniranje še ne pomeni, da mu Jehova ni odpustil. Zapomniti si moramo, da nam Jehova z discipliniranjem dokazuje svojo ljubezen. Če discipliniranje sprejmemo in upoštevamo, nam je to v največje dobro. (Hebrejcem 12:5–11)

23. Zakaj ne bi smeli nikoli sklepati, da smo grešili tako hudo, da se nas Jehova ne more usmiliti, in zakaj bi ga morali pri odpuščanju posnemati?

23 Kako dobrodejno je vedeti, da naš Bog ‚rad odpušča‘! Ne glede na napake, ki smo jih morda storili, ne bi smeli nikoli sklepati, da so prevelike, da bi se nas Jehova še lahko usmilil. Če se resnično pokesamo, storimo vse, da bi krivico popravili, in na temelju Jezusove prelite krvi iskreno prosimo za odpuščanje, smo lahko povsem prepričani, da nam Jehova bo odpustil. (1. Janezov 1:9) Zato ga v odpuščanju posnemajmo tudi pri tem, kako mi ravnamo z drugimi. Ali naj ne bi tudi mi grešniki, glede na to, da nam tako ljubeče odpušča Jehova, ki ne greši, naredili vse, da bomo odpuščali drug drugemu?

^ odst. 4 Hebrejsko besedo, prevedeno z ‚naša sestava‘, se rabi tudi, ko gre za glinene posode, ki jih izdeluje lončar. (Izaija 29:16)

^ odst. 10 Neki strokovnjak pravi, da je bil škrlat »neizbrisna oziroma trajna barva. Obledel ni niti zaradi rose, dežja, pranja ali daljše rabe.«

Spoznajte več

Kaj to, da Jehova rad odpušča, pomeni zate?

Iz tega, kako je Jehova v preteklosti ravnal z grešniki, se lahko veliko naučimo o njegovi pripravljenosti odpuščati.

Kako odpustiti

Zakaj je tako težko odpustiti? Preberite si, kako lahko pomagajo biblijski nasveti.

Ali mi bo Bog pomagal, če bom molil k njemu?

Ali Boga res zanimajo naše težave?