Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 24. POGLAVJE

Nič nas ne more »ločiti od Božje ljubezni«

Nič nas ne more »ločiti od Božje ljubezni«

1. Kakšni negativni občutki navdajajo mnoge ljudi, tudi nekatere prave kristjane?

ALI Bog Jehova ljubi tebe osebno? Nekateri se strinjajo s tem, da Bog ljubi človeštvo v celoti, kot to piše v Janezovem evangeliju 3:16. Toda v resnici čutijo takole: ‚Bog že ne more ljubiti mene kot posameznika.‘ Celo pravi kristjani lahko o tem kdaj pa kdaj podvomijo. Nekdo je v malodušju rekel: »Zelo težko verjamem, da je na meni kaj takega, kar bi Bog lahko cenil.« Ali tudi tebe kdaj pa kdaj obhajajo podobni dvomi?

2., 3. Kdo hoče, da bi verjeli v to, da smo v Jehovovih očeh ničvredni oziroma nevredni ljubezni, in kako lahko premagamo takšno predstavo?

2 Satan si zelo prizadeva, da bi verjeli, da nas Bog Jehova niti ne ljubi niti ne ceni. Res je, da Satan ljudi pogosto zapeljuje tako, da vpliva na njihovo ničemurnost in ponos. (2. Korinčanom 11:3) Navdušen pa je tudi, če lahko ranljivim uniči samospoštovanje. (Janez 7:47–49; 8:13, 44) To še posebej velja za te nevarne ‚zadnje dni‘. Mnogi danes odraščajo v družinah, kjer ni nobene ‚naravne čustvene navezanosti‘. Drugi so stalno izpostavljeni surovim, sebičnim in trdovratnim ljudem. (2. Timoteju 3:1–5NW) Če so takšni ljudje dolgo izpostavljeni slabemu ravnanju, rasizmu ali sovraštvu, jih to lahko prepriča, da so ničvredni oziroma nevredni ljubezni.

3 Če imaš tudi ti kdaj podobne negativne občutke, ne obupuj. Mnogi smo kdaj pa kdaj po nepotrebnem pretrdi sami s sabo. Toda ne pozabi, da je Božja Beseda namenjena tudi temu, da ‚postavi reči spet na pravo mesto‘ in da ‚razruši, kar je močno utrjeno‘. (2. Timoteju 3:16; 2. Korinčanom  10:4; oboje NW) Biblija pravi: »Pred njim [bomo] prepričali svoje srce glede vsega, zaradi česar bi nas srce morda obsojalo, ker je Bog večji od našega srca in ve vse.« (1. Janezov 3:19, 20NW) Preglejmo zato štiri načine, kako nam Sveto pismo pomaga, da ‚prepričamo svoje srce‘ o Jehovovi ljubezni.

Jehovu si dragocen

4., 5. Kako nam Jezusova ponazoritev o vrabcih kaže, da smo v Jehovovih očeh zelo dragoceni?

4 Prvič Biblija neposredno uči, da je Bogu dragocen vsak njegov služabnik. Jezus je na primer rekel: »Mar ne prodajajo dveh vrabcev za vinar [novčič majhne vrednosti, NW]? pa ne eden od njiju ne pade na tla brez Očeta vašega. Vam so pa tudi lasje na glavi vsi sešteti. Ne bojte se torej; vi ste boljši od mnogo vrabcev.« (Matevž 10:29–31) Pomisli, kaj so te besede pomenile Jezusovim poslušalcem v prvem stoletju.

»Vi ste boljši od mnogo vrabcev.«

5 Morda se sprašujemo, zakaj bi sploh kdo hotel kupiti vrabca. No, v Jezusovih časih je bil vrabec najcenejša ptica, kar so jih prodajali za hrano. Bodi pozoren na to, da je kupec za en novčič majhne vrednosti dobil dva vrabca. Vendar pa je Jezus kasneje izjavil, da je človek, če je bil pripravljen porabiti dva novčiča, namesto štirih dobil pet vrabcev. Eno ptico so torej preprosto dodali, kot da bi bila brez vrednosti. Takšna stvarjenja so bila v očeh ljudi morda res brez vrednosti. Kako pa je nanje gledal njihov Stvarnik? Jezus je rekel: »Ne eden izmed njih [niti tisti, ki so ga dodali] ni pozabljen pred Bogom.« (Lukež 12:6, 7) Sedaj pa že začenjamo doumevati, kaj je imel Jezus v mislih. Če je Jehovu toliko dragocen že en sam vrabec, koliko dragocenejši mu je potem človek! Kot je Jezus pojasnil, nas Jehova pozna do zadnje podrobnosti. Saj so nam celo lasje na glavi vsi sešteti!

6. Zakaj smo prepričani, da Jezus ni pretiraval, ko je govoril o tem, da so nam sešteti vsi lasje?

 6 Vsi lasje sešteti? Morda bi si kdo mislil, da je Jezus tu malo pretiraval. Toda pomisli samo na vstajenjsko upanje. Kako podrobno nas mora Jehova poznati, da nas bo lahko ponovno ustvaril! Njemu smo tako zelo dragoceni, da se nas spominja do najmanjše podrobnosti, spominja se tudi našega genetskega zapisa ter spominov in doživetij, ki smo si jih pridobili v vseh letih življenja. * Sešteti naše lase, ki jih zraste približno 100.000, ne bi bilo v primerjavi s tem prav nič posebnega.

Kaj Jehova vidi na nas?

7., 8. a) Katerih lastnosti se Jehova med drugim veseli, ko ljudem preiskuje srce? b) Katera naša dela Jehova med drugim ceni?

7 Drugič pa nas Biblija uči, kaj Jehova na svojih služabnikih ceni. Preprosto rečeno, veseli se naših dobrih lastnosti in našega prizadevanja. Kralj David je svojemu sinu Salomonu povedal: »GOSPOD preiskuje vsa srca in razume vse naklepe misli.« (1. letopisov 28:9) Kako vesel mora biti Bog, ko preiskuje srce milijard ljudi v tem nasilnem, sovraštva polnem svetu in opazi srce, ki ljubi mir, resnico in pravičnost! Kaj se zgodi, ko Bog najde srce, ki je polno ljubezni do njega in ki se hoče o njem učiti ter se o tem spoznanju pogovarjati z drugimi? Jehova nam zagotavlja, da opazi vse tiste, ki o njem govorijo drugim. Ima celo ‚spominsko knjigo‘ za vse, »ki se GOSPODA boje, in za nje, ki čislajo ime njegovo«. (Malahija 3:16) Takšne lastnosti so mu zelo dragocene.

8 Katera dobra dela pa Jehova ceni? Gotovo je med njimi naš trud, da bi posnemali njegovega Sina, Jezusa Kristusa.  (1. Petrov 2:21) Eno najpomembnejših del, ki jih Bog ceni, je tudi to, da razširjamo dobro novico o njegovem Kraljestvu. V Listu Rimljanom 10:15, SSP, beremo: »Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo [dobro novico, NW] o dobrih rečeh!« Navadno svojih skromnih nog nimamo za »lepe« oziroma čudovite. Vendar pa noge tukaj predstavljajo prizadevanje Jehovovih služabnikov pri oznanjevanju dobre novice. Vsako takšno prizadevanje pa je v Jehovovih očeh lepo in dragoceno. (Matevž 24:14; 28:19, 20)

9., 10. a) Zakaj smo lahko prepričani, da Jehova ceni našo zdržljivost kljub mnogim nadlogam? b) Kako Jehova nikoli ne gleda na svoje zveste služabnike?

9 Jehova ceni tudi našo zdržljivost. (Matevž 24:13NW) Zapomni si, da bi te Satan rad navedel na to, da bi Jehovu obrnil hrbet. Vsak dan, ko ostaneš zvest Jehovu, je dan več, ko si pomagal odgovoriti na Satanove očitke. (Pregovori 27:11) Zdržati pa včasih ni lahko. Zaradi zdravstvenih težav, finančne stiske, čustvene potrtosti in drugih ovir je  lahko vsak minuli dan preizkušnja zase. Pogum nam lahko jemljejo tudi pričakovanja, ki se predolgo ne izpolnijo. (Pregovori 13:12) Zdržljivost v takšnih preizkušnjah pa je za Jehova še toliko bolj dragocena. Kralj David je prav zato prosil Jehova, naj njegove solze spravi v simbolični ‚meh‘, nato pa je z zaupanjem dodal: »Mar niso zapisane v tvoji knjigi?« (Psalm 56:9, EI [56:8, AC]) Da, Jehova se vseh naših solza in vsega trpljenja, ki ga prenašamo, ker smo mu zvestovdani, spominja in pazi na to kot na zaklad. Takšne solze in takšno trpljenje je v njegovih očeh dragoceno.

Jehova ceni našo zdržljivost v preizkušnjah

10 Toda srce, ki se sámo obtožuje, lahko takšen dokaz za to, da smo v Božjih očeh dragoceni, zavrača. Morda nam vztrajno šepeta: ‚Pa kaj, ko je toliko drugih, ki so zglednejši od mene. Kako razočaran mora biti Jehova, ko me primerja z njimi!‘ Vendar pa Jehova nikogar z nobenim ne primerja, niti ne razmišlja togo oziroma brezčutno. (Galatom 6:4) Zelo tankočutno bere naše srce in ceni, kar je v nas dobrega, pa čeprav tega ni veliko.

Jehova s sejanjem išče dobro

11. Kaj se o Jehovu lahko naučimo iz tega, kako je ravnal v primeru Abija?

11 Tretjič, Jehova nas medtem, ko raziskuje našo notranjost, tudi pazljivo preseja in pri tem išče dobro. Ko je na primer izdal odlok, da mora umreti vsa odpadniška dinastija kralja Jeroboama, je vseeno odredil, da naj Abija, enega kraljevih sinov, dostojno pokopljejo. Zakaj? »Ker se je na njem našlo nekaj dobrega proti GOSPODU, Bogu Izraelovemu.« (1. kraljev 14:1, 10–13) Jehova je temu dečku tako rekoč presejal srce in v njem našel »nekaj dobrega«. Naj je bilo to dobro še tako majhno oziroma nepomembno, se je Jehovu zdelo vredno, da to omeni v svoji Besedi. Člana te odpadniške družine je za to dobro celo nagradil, saj mu je izkazal pravo mero usmiljenja.

12., 13. a) Kako se iz primera kralja Josafata vidi, da Jehova pri nas išče dobro tudi takrat, kadar grešimo? b) Kako Jehova, ko gre za naša dobra dela in lastnosti, ravna kot ljubeč roditelj?

 12 Še lepši zgled pa lahko najdemo v dobrem kralju Josafatu. Ko je ta kralj naredil nekaj nespametnega, mu je Jehovov prerok sporočil: »Zato gre zoper tebe srd izpred GOSPODA.« Kako streznjujoča misel! Toda Jehovovo sporočilo se s tem ni končalo. Nadaljuje se takole: »Vendar pa se je našlo nekaj dobrega pri tebi.« (2. letopisov 19:1–3) Jehova zaradi svoje pravične jeze torej ni spregledal tistega, kar je bilo v Josafatu dobrega. Kako zelo se Jehova razlikuje od nepopolnih ljudi! Kadar nas drugi vznemirijo, morda vse preradi spregledamo njihove dobre lastnosti. In kadar sami grešimo, lahko zaradi razočaranja, sramu in krivde, ki jih ob tem občutimo, spregledamo tudi lastne dobre lastnosti. Zato nikoli ne pozabimo, da nam Jehova odpusti, če se za svoje grehe pokesamo in si prizadevamo, da jih več ne ponavljamo.

13 Ko Jehova preseja tvojo notranjost, takšne grehe zavrže, podobno kot zlatosledec, ki zavrže ničvreden pesek, ko z izpiranjem išče zlato. Kako pa gleda na tvoje dobre lastnosti  in dela? Da, to so tista »zlata zrna«, ki jih ohrani! Ali si že kdaj opazil, kako ljubeči starši na risbe ali šolske naloge svojih otrok pazijo kakor na zaklad, in to včasih še dolgo potem, ko so otroci nanje že pozabili? Jehova pa je najbolj ljubeč roditelj. On nikoli ne pozabi naših dobrih del in lastnosti, če smo mu le zvesti. Če bi nanje pozabil, bi sam na to gledal kot na krivično dejanje, on pa ni nikoli krivičen. (Hebrejcem 6:10) Preseja pa nas še drugače.

14., 15. a) Zakaj Jehova kljub naši nepopolnosti v nas nikoli ne spregleda dobrih lastnosti? Ponazori. b) Kaj bo Jehova naredil z dobrimi lastnostmi, ki jih v nas najde, in kako on gleda na svoje zveste služabnike?

14 Jehova gleda preko naše nepopolnosti in vidi tudi naše zmožnosti. Naj to ponazorimo: ljudje, ki imajo radi umetniška dela, so se pripravljeni zelo potruditi, da bi restavrirali hudo poškodovane slike ali druge umetnine. Ko je na primer v Angliji v londonski Narodni galeriji nekdo s šibrovko poškodoval sliko Leonarda da Vincija, vredno kakih 30 milijonov ameriških dolarjev, ni nihče niti pomislil na to, da bi bilo treba sliko zaradi hudih poškodb zavreči. To skoraj 500 let staro mojstrovino so takoj pričeli restavrirati. Zakaj? Ker je bila tistim, ki imajo radi umetnost, zelo dragocena. Ali nisi ti veliko dragocenejši od slike, ki so jo naslikali s pastelnimi barvami ali ogljem? V Božjih očeh si zagotovo vreden več, ne glede na to, kako zelo te je morda poškodovala podedovana nepopolnost. (Psalm 72:12–14) Bog Jehova, mojstrski Stvarnik človeške družine, bo naredil vse, kar je treba, da bo obnovil do popolnosti vsakogar, kdor se odzove na njegovo ljubečo skrb. (Dejanja 3:21SSP; Rimljanom 8:20–22)

15 Da, Jehova v nas vidi tiste dobre lastnosti, ki jih ne vidimo niti mi sami. In medtem ko mu bomo služili, bo povzročal, da bo teh dobrih lastnosti v nas vedno več, vse dokler nazadnje ne bomo popolni. Jehova ima torej svoje zveste služabnike za dragocene, ne glede na to, kako z nami ravna Satanov svet. (Hagaj 2:7)

 Jehova svojo ljubezen kaže z dejanji

16. Kateri je največji dokaz za to, da nas Jehova ljubi, in kako vemo, da je to darilo namenjeno nam osebno?

16 Četrtič, Jehova je za to, da bi nam dokazal svojo ljubezen, že veliko naredil. Kristusova odkupna žrtev je zares najučinkovitejši odgovor na Satanove laži, češ da smo ničvredni oziroma nevredni ljubezni. Nikoli ne pozabimo, da so mučna smrt, ki jo je Jezus pretrpel na mučilnem kolu, in še večje muke, ki jih je pretrpel Jehova, ko je gledal, kako njegov ljubljeni Sin umira, dokaz, da nas oba ljubita. Mnogi žal ne morejo verjeti, da bi to darilo lahko bilo namenjeno njim osebno. Mislijo, da tega niso vredni. Toda spomni se, da je apostol Pavel nekoč preganjal Kristusove sledilce. Kljub temu pa je zapisal: ‚Sin Božji me je ljubil in dal samega sebe zame.‘ (Galatom 1:13; 2:20, poudarili mi.)

17. Kako vse nas Jehova pritegne k sebi in k svojemu Sinu?

17 Jehova svojo ljubezen do nas kaže tako, da nam vsakemu posebej pomaga uporabiti Kristusovo žrtev. Jezus je namreč rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44SSP) Da, k svojemu Sinu in k upanju na večno življenje nas pritegne sam Jehova. Kako? Z oznanjevalskim delom, ki vsakega od nas doseže osebno, in po svojem svetem duhu, s katerim nam Jehova pomaga doumeti duhovne resnice ter se po njih ravnati, in to kljub našim omejitvam in nepopolnosti. Jehova zato lahko za nas reče, kot je nekoč rekel za Izraela: »Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti stanovitno izkazujem [sem te pritegnil z, NW] dobrotljivost[jo].« (Jeremija 31:3)

18., 19. a) Na kateri najintimnejši način Jehova dokazuje svojo ljubezen do nas in iz česa se vidi, da za to skrbi on sam? b) Kako nam Božja Beseda zagotavlja, da se Jehova, ko posluša, tudi vživi v čustva drugih?

18 Jehovovo ljubezen pa verjetno najintimnejše občutimo v tem, da lahko k njemu molimo. Biblija nas vse vabi, naj k Bogu ‚neprestano molimo‘. (1. Tesaloničanom 5:17) On nas posluša. Biblija ga celo imenuje »Poslušalec molitve«.  (Psalm 65:2NW) Te vloge ni prenesel na nikogar drugega, niti na svojega lastnega Sina. Samo pomisli: Stvarnik vsega vesolja nas spodbuja, naj k njemu molimo sproščeno, brez zadrege. In kako nas on posluša? Hladno, ravnodušno, neskrbno? Nikakor ne.

19 Ena Jehovovih lastnosti je tudi empatija. Kaj pa empatija sploh pomeni? Neki zvesti starejši kristjan je rekel: »Empatija je tvoja bolečina v mojem srcu.« Ali Jehova res boli tvoja bolečina? Glede trpljenja njegovega ljudstva, Izraelcev, beremo: »V vsej njih stiski je bil sam stiskan.« (Izaija 63:9) Jehova njihovih težav ni le videl, z Izraelci je čutil. Kako močno Jehova to čuti, se vidi po tem, kar je sam rekel svojim služabnikom: ‚Kdor se vas dotakne, se dotakne punčice očesa mojega.‘ * (Zaharija 2:8) Kako zelo to boli! Da, Jehova čuti z nami. Kadar boli nas, boli tudi njega.

20. Kakšnega neuravnovešenega razmišljanja se moramo varovati, če želimo ubogati nasvet iz Lista Rimljanom 12:3?

20 Noben uravnovešen kristjan ne bo s takšnim dokazom ljubezni in spoštovanja, ki ju Bog kaže do svojih služabnikov, opravičeval ponosa ali sebičnosti. Apostol Pavel je zapisal: »Kajti pravim po milosti, ki mi je dana, vsakemu, kdor je med vami, naj ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti, temuč naj pazi, da bi mislil zmerno, kakor je Bog vsakemu podelil mero vere.« (Rimljanom 12:3) Drug prevod tukaj pravi: »Vsakemu med vami pravim, naj sebe ne ceni več, kot je zares vreden, ampak naj nase gleda zmerno.« (A Translation in the Language of the People, prevedel  Charles B. Williams.) Medtem ko nas torej greje prisrčna ljubezen našega nebeškega Očeta, o sebi mislimo zmerno in se spominjajmo, da si Božje ljubezni nismo ne prislužili niti ne zaslužili. (Lukež 17:10)

21. Katere Satanove laži moramo vedno znova zavračati in s katero božansko resnico si vedno prepričujmo srce?

21 Zato naj vsak med nami naredi vse, kar more, da bi zavrnil Satanove laži, tudi to laž, da smo ničvredni in nevredni ljubezni. Če te je življenje naučilo, da moraš nase gledati kot na tako veliko oviro, da je niti Božja brezmejna ljubezen ne more premostiti, na svoja dobra dela pa kot na tako nepomembna, da jih niti Božje vsevidne oči ne morejo opaziti, oziroma na svoje grehe kot na tako velike, da jih niti smrt njegovega predragega Sina ne more pokriti, potem si se naučil nekaj, kar ni res. Z vsem srcem zavrni takšne laži! Vedno si prepričujmo srce z resnico, ki veje iz Pavlovih navdihnjenih besed: »Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rimljanom 8:38, 39)

^ odst. 6 Biblija vstajenjsko upanje vedno znova povezuje z Jehovovim spominom. Jehovu je zvesti Job rekel: »O da bi [. . .] mi določil rok, in potem se me spomnil!« (Job 14:13, poudarili mi.) Jezus pa je govoril o vstajenju ‚vseh, ki so v grobih [spominskih grobnicah, NW]‘. To je bilo povsem primerno, saj se Jehova popolnoma spominja umrlega, ki ga namerava obuditi. (Janez 5:28, 29)

^ odst. 19 Nekateri prevodi tukaj namigujejo na to, da se tisti, ki se dotakne Božjega ljudstva, dotakne svojega očesa ali pa Izraelovega očesa in ne Božjega. Ta napaka se je v besedilo prikradla zato, ker so nekateri pisarji menili, da je ta vrstica nespoštljiva, in so jo zato popravili. V svojem zgrešenem prizadevanju so tako zakrili, kako zelo intenzivno se je Jehova zmožen vživeti v čustva drugih.

Spoznajte več

Ali sem zguba?

Ali se bojuješ z občutki nesposobnosti ali pa se bojiš morebitnih spodrsljajev?