Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 27. POGLAVJE

»O, kako velika je njegova dobrota!«

»O, kako velika je njegova dobrota!«

1., 2. Kako daljnosežna je Božja dobrota in kako Biblija to lastnost poudarja?

NEKAJ dolgoletnih prijateljev zunaj hiše skupaj uživa v obroku. Smejejo se in pogovarjajo, medtem ko občudujejo prekrasen sončni zahod. Daleč stran se kmet z nasmehom in zadovoljstvom ozira po poljih, ker so se na nebu zbrali temni oblaki in so prve dežne kaplje že pričele padati na žejne posevke. Nekje drugje pa oče in mati navdušeno opazujeta svojega otroka ob njegovih prvih negotovih korakih.

2 Vsem tem ljudem prinaša toliko dobrega ena sama reč – dobrota Boga Jehova – pa naj se tega zavedajo ali ne. Verni ljudje pogosto ponavljajo reklo »Bog je dober«. Biblija pa to še veliko bolj poudarja. Pravi: »O, kako velika je njegova dobrota!« (Zaharija 9:17NW) Toda videti je, da danes le redki zares vedo, kaj te besede pomenijo. Kaj torej k dobroti Boga Jehova v resnici spada in kako ta Božja lastnost vpliva na vsakega med nami?

Izreden vidik Božje ljubezni

3., 4. Kaj je dobrota in zakaj bi Jehovovo dobroto najbolje opisali kot izraz njegove ljubezni?

3 V mnogih sodobnih jezikih je »dobrota« že skoraj prazna beseda. V Bibliji pa dobrota še zdaleč ni nekaj praznega. Predvsem zaznamuje vrlino in moralno odličnost. V nekem smislu bi torej lahko rekli, da dobrota Jehova prežema. Vse njegove lastnosti, tudi moč, pravica in modrost, so popolnoma dobre. Kljub temu pa bi lahko dobroto najbolje opisali kot izraz Jehovove ljubezni. Zakaj?

 4 Dobrota je dejavna lastnost, ki se kaže v tem, kar kdo naredi za druge. Apostol Pavel pravi, da ljudi celo bolj privlači kot pravičnost. (Rimljanom 5:7) Pri pravičnem človeku se lahko zanesemo na to, da se bo zvesto ravnal po predpisanih zakonih, dober človek pa naredi še več od tega. On prevzame pobudo in si dejavno prizadeva, da bi na vse mogoče načine pomagal drugim. Kot bomo videli, je Jehova v tem pomenu besede zagotovo dober. Jasno je, da takšna dobrota izvira iz Jehovove brezmejne ljubezni.

5.–7. Zakaj Jezus ni hotel, da bi ga imenovali »Dobri učitelj«, in katero globokoumno resnico je s tem potrdil?

5 Jehova pa je v dobroti tudi edinstven. Malo preden je Jezus umrl, mu je neki mož zastavil vprašanje in ga pri tem naslovil z besedami »Dobri učitelj« (SSP). Jezus je odgovoril: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.« (Marko 10:17, 18) Verjetno si ob tem odgovoru kar malo začuden. Zakaj je Jezus tega moža popravil? Ali ni v resnici bil »Dobri učitelj«?

6 Očitno je mož besede »Dobri učitelj« uporabil kot laskav naziv. Jezus je to čast skromno prisodil svojemu nebeškemu Očetu, ki je dober v najvišjem pomenu. (Pregovori 11:2) Potrdil pa je tudi globokoumno resnico. Jehova sam je merilo za to, kaj je dobro. Samo on ima suvereno pravico določati, kaj je dobro in kaj slabo. Adam in Eva sta si s tem, da sta se uprla in jedla od drevesa spoznanja dobrega in hudega, želela to pravico prisvojiti. Kako drugačen je Jezus, ki ponižno dopušča, da merila o tem postavlja njegov Oče.

7 Jezus pa je tudi vedel, da je Jehova vir vsega, kar je zares dobro. On daje »vsak dober dar in vsako popolno darilo«. (Jakob 1:17) Pa poglejmo, kako se Jehovova dobrota jasno kaže v njegovi radodarnosti.

 Dokazi Jehovove obilne dobrote

8. Kako je Jehova dobroto izkazal vsem ljudem?

8 Vsi ljudje, ki so kdaj živeli, so imeli korist od Jehovove dobrote. V Psalmu 145:9, SSP, piše: »GOSPOD je dober do vsakega.« (Poudarili mi.) Kje lahko vidimo dokaze njegove vseobsegajoče dobrote? Biblija pravi: »Sebe ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem.« (Dejanja 14:17) Ali si že kdaj navdušeno zaužil slasten obrok hrane? Če Jehova v svoji dobroti ne bi te zemlje z njenimi vedno obnavljajočimi se zalogami sladke vode in ‚rodovitnimi časi‘ zasnoval tako, da lahko obrodi obilo hrane, ne bi imeli česa jesti. Jehova takšne dobrote ne izkazuje le tistim, ki ga ljubijo, ampak vsakomur. Jezus je rekel: ‚On veleva soncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi  in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim.‘ (Matevž 5:45)

Jehova ‚vam daje z neba dež in rodovitne čase‘

9. Kako jabolko govori o Jehovovi dobroti?

9 Mnogi to popolno radodarnost, s katero je človeštvo dobesedno zasipano zaradi nenehnega delovanja sonca, dežja in menjavanja rodovitnih časov, jemljejo kot nekaj samo po sebi umevnega. Vzemimo na primer jabolko. Povsod tam, kjer se na zemlji razteza zmerni pas, je povsem običajen sadež. Pa vendar je to prelep sadež, slastnega okusa ter poln osvežilne vode in življenjsko pomembnih hranilnih snovi. Ali si vedel, da je po vsem svetu približno 7500 različnih sort jabolk, od rdečih pa  do zlatih, rumenih in zelenih, od skoraj tako majhnih, kot je češnja, do tako velikih, kot je grenivka? Če drobceno jabolčno seme držiš v roki, je videti povsem neznatno. Toda iz njega zraste eno najljubkejših dreves. (Visoka pesem 2:3) Vsako pomlad se jablana okiti z veličastnim vencem cvetov, vsako jesen pa rodi svoj sad. Povprečno velika jablana vsako leto obrodi toliko, da bi z njenimi sadeži napolnili 20 zabojev po 19 kilogramov! In tako rojeva tudi do 75 let!

Iz tega drobnega semena zraste drevo, ki lahko desetletja hrani in razveseljuje ljudi

10., 11. Kako naši čuti govorijo o Božji dobroti?

10 Jehova nam je v svoji neskončni dobroti dal telo, ki je ‚čudovito narejeno‘, s čutili, s katerimi lahko zaznavamo njegova dela in se jih veselimo. (Psalm 139:14) Pomisli še enkrat na prizore, ki smo jih opisali na začetku tega poglavja. Pogled na kaj nas ob takšnih trenutkih razveseljuje? Rožnat obraz veselega otroka. Dežno zaveso, ko dež v močnem nalivu pada na polja. Rdečkasto, zlatorumeno in vijoličasto prelivanje barv sončnega zahoda. Človeško oko je zasnovano tako, da lahko zazna več kot 300.000 različnih barv! In s sluhom zaznavamo odtenke glasu ljubljenega človeka, šum vetra, ki veje med drevjem in malčkov navdušen smeh. Zakaj se lahko veselimo takšnih prizorov in zvokov? Biblija pravi: »Uho, ki sliši, in oko, ki vidi, GOSPOD je oboje enako naredil.« (Pregovori 20:12) Toda to sta šele dva od čutov.

11 Voh je naslednji dokaz Jehovove dobrote. Človek lahko z nosom razloči kakšnih 10.000 različnih vonjev. Razmisli samo o nekaterih: vonj najljubše hrane, medtem ko jo pripravljaš, vonj cvetlic, ovenele trave, vonj dima, ki uhaja iz prijetno prasketajočega ognja. In tip, ki ti omogoča, da na obrazu čutiš božanje vetra, pomirjevalni objem ljubljenega človeka in prijetno mehkobo sadeža v roki. Ko v sadež ugrizneš, začne delovati tvoj čut okusa.  Poživi te mnogoplastnost okusa, medtem ko tvoje okušalne brbončice zaznavajo njegove posamezne odtenke, ki jih ustvarja zapletena kemična sestava sadeža. Da, vse razloge imamo za to, da o Jehovu vzkliknemo: »O kako obila je dobrota tvoja, ki jo hraniš njim, kateri se te bojé.« (Psalm 31:19) Kako pa Jehova dobroto ‚hrani‘ tistim, ki se ga bojijo?

Dobrota, ki nam bo večno v dobro

12. Kateri Jehovovi darovi so najpomembnejši in zakaj ravno ti?

12 Jezus je rekel: »Pisano je: ‚Ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih‘.« (Matevž 4:4) Zares, Jehovovi duhovni darovi nam lahko koristijo veliko bolj kot darovi, ki so namenjeni našemu telesnemu blagru, saj nam lahko omogočijo večno življenje. V osmem poglavju te knjige smo že ugotovili, da je Jehova v teh zadnjih dneh s svojo obnovitveno močjo omogočil nastanek duhovnega raja. Bistven del tega raja pa je obilje duhovne hrane.

13., 14. a) Kaj je prerok Ezekiel videl v videnju in kaj to pomeni za nas danes? b) S katerimi oživljajočimi duhovnimi darovi Jehova oskrbuje svoje zveste služabnike?

13 Prerok Ezekiel je v eni največjih obnovitvenih prerokb v Bibliji dobil videnje o obnovljenem in oslavljenem templju. Iz tega templja je tekla voda, ki je sčasoma postajala vedno širša in globlja, dokler ni postala kot »dvojna reka«. Povsod, kjer je tekla, je dobro delovala na okolico. Na njenih bregovih so uspevala drevesa, ki so bila v jed in za zdravilo. Reka je celo oživila slano Mrtvo morje, v katerem sicer ni življenja, in mu prinesla rodovitnost! (Ezekiel 47:1–12) Toda kaj je vse to pomenilo?

14 Videnje je pomenilo, da bo Jehova obnovil svojo ureditev za čisto čaščenje, kot jo slika tempelj, ki ga je Ezekiel videl. Kot ta reka iz videnja bodo tudi Božji darovi  za življenje k njegovemu ljudstvu tekli v takšnem obilju kot še nikoli. Jehova vse od obnove čistega čaščenja leta 1919 svoje ljudstvo blagoslavlja in oskrbuje z vsemi darovi, kar jih to potrebuje za življenje. Kako pa? No, po Biblijah, biblijski literaturi, shodih in zborovanjih se z življenjsko pomembnimi resnicami seznanjajo milijoni ljudi. Jehova z vsem tem ljudi poučuje o najpomembnejšem, kar nam daje za življenje – o Kristusovi odkupni žrtvi, po kateri lahko vsi, ki Boga Jehova zares ljubijo in se ga bojijo, pri njem veljajo za čiste in smejo upati na večno življenje. * Zato se Jehovovo ljudstvo v teh zadnjih dneh gosti na duhovni pojedini, medtem ko svet trpi duhovno lakoto. (Izaija 65:13)

15. Kako se bo Jehovova dobrota stekala na zvesto človeštvo med Kristusovo milenijsko vlado?

15 Vendar pa reka, ki jo je v videnju videl Ezekiel, ne neha teči, ko se ta stara stvarnost konča. Ravno nasprotno, med Kristusovo tisočletno milenijsko vlado bo tekla še obilneje. Takrat bo Jehova po Mesijanskem kraljestvu v celoti uveljavil Jezusovo žrtev in zvesto človeštvo postopoma povzdignil do popolnosti. Kako zelo bomo šele takrat veseli zaradi Jehovove dobrote!

Nadaljnji vidiki Jehovove dobrote

16. Kako Biblija kaže, da k Jehovovi dobroti spadajo še druge lastnosti, in katere so nekatere od njih?

16 Jehovova dobrota pa je več kot le radodarnost. Bog je Mojzesu rekel: »Storim, da pojde mimo tebe vsa dobrota moja, in klical bom ime GOSPODOVO pred teboj.« Poročilo pa kasneje pravi: »GOSPOD je šel mimo njega in klical: GOSPOD, GOSPOD, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv,  počasen za jezo in obilen v milosti [srčni dobrotljivosti, NW] in resnici.« (2. Mojzesova 33:19; 34:6) K Jehovovi dobroti torej spada veliko sijajnih lastnosti. Posvetimo se samo dvema.

17. Kaj je milostljivost in kako jo Jehova izkazuje nepopolnim ljudem?

17 ‚Milostljiv.‘ Ta lastnost nam veliko pove o tem, kako Jehova ravna s svojimi stvarjenji. Ni zadirčen, hladen ali tiranski, kakršni so pogosto ljudje na oblasti, ampak je blag in prijazen. Jehova je Abrahamu na primer rekel: »Povzdigni, prosim, oči in se s svojega mesta ozri proti severu in jugu in proti vzhodu in zahodu.« (1. Mojzesova 13:14NW) V mnogih prevodih je beseda »prosim« izpuščena. Vendar pa biblijski strokovnjaki pravijo, da besedilo v izvirni hebrejščini vsebuje tudi členek, ki to izjavo iz zapovedi spremeni v vljudno prošnjo. V Bibliji pa so še drugi podobni primeri. (1. Mojzesova 31:12; Ezekiel 8:5; oboje NW) Si lahko predstavljaš, da Suveren vsega vesolja navadnega človeka nagovarja s »prosim«! Ali ni v svetu, v katerem so osornost, agresivno vedenje in grobost tako običajne lastnosti, osvežujoča misel na to, da je naš Bog, Jehova, tako milostljiv?

18. V katerem smislu je Jehova »obilen v [. . .] resnici« in zakaj nas te besede pomirjajo?

18 »Obilen v [. . .] resnici.« Nepoštenost je v današnjem svetu način življenja. Toda Biblija nas spominja: ‚Bog ni človek, da bi lagal.‘ (4. Mojzesova 23:19) Pravzaprav List Titu 1:2 pravi, da »Bog [. . .] ne laže«. (Poudarili mi.) Jehova je vse preveč dober, da bi storil kaj takega. Zato so Jehovove obljube popolnoma zanesljive; njegove besede se bodo vedno zagotovo izpolnile. Jehova celo nosi ime ‚Bog resnice‘. (Psalm 31:5) Ne le da ne laže, ampak tudi podeljuje obilo resnice. Ni vase zaprt, nezaupljiv ali molčeč, ampak svoje zveste služabnike velikodušno razsvetljuje s  svojo brezmejno zalogo modrosti. * Celo uči jih o tem, kako naj živijo po resnici, ki jo podeljuje, tako da bi lahko ‚hodili v resnici‘. (3. Janezov 3NW) Kako pa naj bi Jehovova dobrota na splošno vplivala na vsakega izmed nas posamezno?

‚Žarite od veselja spričo Jehovove dobrote‘

19., 20. a) Kako je Satan skušal Evi spodkopati zaupanje v Jehovovo dobroto in kako se je to končalo? b) Kako naj bi Jehovova dobrota upravičeno vplivala na nas in zakaj tako?

19 Ko je Satan v edenskem vrtu izkušal Evo, ji je najprej pretanjeno spodkopal zaupanje v Jehovovo dobroto. Jehova je namreč Adamu predtem rekel: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej.« Ta vrt je gotovo lepšalo na tisoče dreves, Jehova pa je Adamu prepovedal jesti samo z enega. Vendar pazi na to, kako spretno je Satan obrnil besede, ko je Evo najprej vprašal: »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?« (1. Mojzesova 2:9, 16; 3:1SSP) Satan je Jehovove besede izkrivil, da bi Evo navedel na misel, da jo je Jehova prikrajšal za nekaj dobrega. Žal mu je načrt uspel. Eva je podobno kot še veliko moških in žensk za njo pričela dvomiti o Božji dobroti, dobroti tistega, ki ji je dal vse, kar je imela.

20 Vemo, koliko bolečin in trpljenja so prinesli takšni dvomi. Zato si vzemimo k srcu besede iz Jeremija 31:12SSP: »Žareli [bodo] od veselja spričo GOSPODOVE [Jehovove, NW] dobrote.« Zaradi Jehovove dobrote bi zares morali žareti od veselja. Nikoli nam ni treba dvomiti o motivih našega Boga, ki je tako poln dobrote. Popolnoma mu lahko zaupamo, saj tistim, ki ga ljubijo, želi le dobro.

21., 22. a) Kako naj bi se med drugim odzval na Jehovovo dobroto? b) O kateri lastnosti bomo razpravljali v naslednjem poglavju in kako se ta razlikuje od dobrote?

 21 Poleg tega pa smo veseli tudi takrat, kadar imamo priložnost o Božji dobroti govoriti z drugimi. Psalm 145:7 o Jehovovem ljudstvu pravi: »Spomin obile dobrote tvoje naj vre iz njih.« Vsak dan življenja imamo vsaj nekaj koristi od Jehovove dobrote. Zakaj si ne bi privzgojili te navade, da bi se Jehovu vsak dan zahvalili za njegovo dobroto in bili pri tem, kolikor se le da, določni? Če bomo o tej lastnosti razmišljali, se Jehovu zanjo vsak dan zahvaljevali in o njej pripovedovali drugim ljudem, nam bo to pomagalo, da bomo posnemali našega dobrega Boga. In medtem ko si bomo prizadevali delati dobro, kot to dela Jehova, se bomo z njim še bolj zbližali. Ko se je apostol Janez postaral, je napisal: »Ljubljeni, ne posnemaj slabega, marveč dobro. Kdor dobro dela, je iz Boga.« (3. Janezov 11)

22 Jehovova dobrota pa je povezana še z drugimi lastnostmi. Bog je denimo »obilen v milosti [srčni dobrotljivosti, NW]« oziroma zvestovdani ljubezni. (2. Mojzesova 34:6) S to lastnostjo pa Jehova deluje na natančnejše določen cilj kakor z dobroto, saj jo izkazuje predvsem svojim zvestim služabnikom. Kako to dela, pa bomo izvedeli v naslednjem poglavju.

^ odst. 14 Odkupnina je največji dokaz Jehovove dobrote. Jehova je od vseh milijonov duhovnih stvarjenj izbral svojega ljubljenega, edinorojenega Sina, da je za nas umrl.

^ odst. 18 Biblija resnico po pravici povezuje z lučjo. »Pošlji luč svojo in resnico svojo,« je pel psalmist. (Psalm 43:3) Jehova vsem tistim, ki želijo, da jih on poučuje oziroma razsvetljuje, podeljuje obilje duhovne luči. (2. Korinčanom 4:6; 1. Janezov 1:5)

Spoznajte več

Bog napolnjuje naše srce

Bog vsak dan dopušča ljudem, celo nehvaležnim, da imajo koristi od njegove velike dobrote.