Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 1. POGLAVJE

»Glejte, to je naš Bog«

»Glejte, to je naš Bog«

1., 2. a) Kaj bi ti vprašal Boga? b) Kaj je Boga vprašal Mojzes?

ALI si lahko zamisliš, da bi se pogovarjal z Bogom? Že sama misel na to, da bi s tabo spregovoril Suveren vesolja, zbuja strahospoštovanje! Najprej se ti jezik zatika, toda nazadnje ti le uspe odgovoriti. On te posluša, ti odgovarja in ti celo dovoli, da ga brez zadržkov vprašaš, kar želiš. Kaj bi ga takrat vprašal?

2 Že davno tega se je nekemu možu zgodilo točno to. Ime mu je bilo Mojzes. Morda pa te bo presenetilo, kaj je on vprašal Boga. Ni ga vprašal o sebi, svoji prihodnosti, niti o neprijetnem položaju, v katerem se je znašlo človeštvo. Boga je raje vprašal po tem, kako mu je ime. To se ti bo morda zdelo nenavadno, saj je Mojzes Božje osebno ime že poznal. Vprašanje je torej moralo imeti globlji pomen. V resnici je bilo to najpomembnejše, kar bi ga Mojzes sploh lahko vprašal. Odgovor pa zadeva vsakogar med nami. Lahko ti bistveno pripomore k temu, da se zbližaš z Bogom. Kako pa? Pa si poglejmo ta izredni pogovor.

3., 4. Kateri dogodki so vodili do tega, da se je Mojzes pogovarjal z Bogom, in za kaj je pri tem pogovoru šlo?

3 Mojzes je bil star 80 let. Štiri desetletja je preživel v izgnanstvu, ločen od svojega naroda, Izraelcev, ki so bili sužnji v Egiptu. Nekega dne, ko je pasel čredo svojega tasta, je zagledal nenavaden pojav. Videl je trnov grm, ki je gorel, toda ni hotel zgoreti. Gorel je in gorel ter sijal kot svetilnik na pobočju hriba. Mojzes se je približal, da bi ugotovil, za kaj gre. Kako se je moral prestrašiti, ko je iz sredine ognja zaslišal glas! Po angelskem zastopniku sta  se nato Bog in Mojzes podrobno pogovorila. In kot morda že veš, je Bog tam omahujočemu Mojzesu naročil, naj zapusti svoje mirno življenje in se vrne v Egipt, da bi Izraelce osvobodil suženjstva. (2. Mojzesova 3:1–12)

4 Sedaj bi Mojzes lahko Boga vprašal, kar bi želel. Vendar bodi pozoren na to, katero vprašanje si je izbral: »Glej, ko pridem k sinovom Izraelovim in jim porečem: Bog očetov vaših me je poslal k vam, in mi oni reko: Katero je ime njegovo? kaj naj jim povem?« (2. Mojzesova 3:13)

5., 6. a) Katere preproste, a pomembne resnice se naučimo iz Mojzesovega vprašanja? b) Kaj graje vrednega so nekateri storili z Božjim osebnim imenom? c) Zakaj nam to, da je Bog človeštvu razodel svoje ime, tako veliko pomeni?

5 Iz tega vprašanja se najprej naučimo to, da ima Bog ime. Te preproste resnice ne smemo jemati preveč zlahka. Kljub temu pa mnogi počnejo točno to. Božje osebno ime so odstranili iz številnih biblijskih prevodov in ga nadomestili z nazivi, kot sta »Gospod« in »Bog«. To je ena najbolj žalostnih in graje vrednih reči, kar so jih storili v imenu vere. Kaj namreč ti najprej narediš, kadar koga srečaš? Ali ga ne vprašaš, kako mu je ime? In podobno je, ko se seznanjaš z Bogom. On ni neko brezimeno, odmaknjeno bitje, ki ga ne bi mogli spoznati oziroma razumeti. Čeprav ga ne moremo videti, je oseba in ima ime, Jehova.

6 Vendar to še ni vse. S tem da Bog razodeva svoje osebno ime, se nam na obzorju kaže nekaj pomembnega in veselega. On nas namreč vabi, naj ga spoznamo. Želi, da bi se odločili storiti nekaj najboljšega, kar se nam v življenju more zgoditi, namreč, da bi se z njim zbližali. Vendar pa nam Jehova ni povedal le tega, kako mu je ime. Poučil nas je tudi, kakšen je tisti, ki ga to ime predstavlja.

 Pomen Božjega imena

7. a) Kaj glede na mnenje mnogih učenjakov pomeni Božje osebno ime? b) Kaj je Mojzes v resnici želel izvedeti, ko je Boga vprašal, kako mu je ime?

7 Jehova si je sam izbral ime, ki je zelo pomenljivo. Mnogi učenjaki menijo, da ime »Jehova« pomeni »On povzroča, da postaja«. V vsem vesolju je edinstven, saj je vse, kar obstaja, ustvaril on, poleg tega tudi povzroča, da se izpolnjujejo njegovi nameni. To res zbuja strahospoštovanje. Toda ali obstaja še kakšen vidik v pomenu Božjega imena? Mojzes je očitno hotel izvedeti še kaj več. Vedel je, da je Jehova Stvarnik, in je poznal Božje ime. Dejstvo je namreč, da to ime takrat ni bilo nič novega. Ljudje so ga predtem uporabljali že stoletja. Ko je torej Mojzes Boga spraševal po imenu, je v resnici spraševal po osebi, ki jo to ime predstavlja. Pravzaprav ga je spraševal: ‚Kaj naj tvojemu ljudstvu, Izraelcem, povem o tebi, da bodo verovali vate, da jih bo to prepričalo, da jih boš zares osvobodil?‘

8., 9. a) Kako je Jehova odgovoril na Mojzesovo vprašanje in kaj je narobe s tem, kako njegov odgovor pogosto prevajajo? b) Kaj pomeni izjava »Postal bom, kar koli bom želel postati«?

8 Jehova mu je v odgovoru odkril navdušujoč vidik svoje osebnosti, nekaj kar je povezano s pomenom njegovega imena. Rekel mu je: »Postal bom, kar koli bom želel postati.« (2. Mojzesova 3:14NW ) V mnogih biblijskih prevodih tukaj piše: »Jaz sem, ki sem.« Toda natančni prevodi kažejo, da Bog s tem ni le trdil, da obstaja. Pač pa je Mojzesa, in s tem tudi vse nas, poučil, da bo postal, kar koli bo želel postati, zato da bo izpolnil svoje obljube. J. B. Rotherhamov prevod to vrstico poudarno prevaja: »Postal bom, kar koli me bo volja.« Neki izvedenec v biblijski hebrejščini ta izraz pojasnjuje takole: »Kakršna koli bi že bila okoliščina oziroma potreba [. . .], bo Bog ‚postal‘ rešitev te potrebe.«

9 Kaj je to pomenilo Izraelcem? Da bo Jehova ne glede na to, s kakšnimi ovirami bi se srečali in v kako težavnem položaju bi se znašli, postal, kar koli bi bilo treba, da jih bo rešil iz suženjstva in jih pripeljal v Obljubljeno deželo.  To ime jim je nedvomno zbujalo zaupanje v Boga. In lahko ga tudi nam danes. (Psalm 9:10) Zakaj?

10., 11. Kako nas Božje ime Jehova vabi, da naj o njem razmišljamo kot o najbolj prilagodljivem in najboljšem Očetu, ki si ga sploh lahko predstavljamo? Ponazori.

10 Naj ponazorimo: starši dobro vedo, kako vsestranski in prilagodljivi morajo biti, ko skrbijo za svoje otroke. V enem samem dnevu mora roditelj morda nastopiti kot negovalec, kuhar, učitelj, kaznovalec, sodnik in še marsikaj. Mnogim staršem se zdi, da so jih ta opravila čisto prevzela, ker morajo opraviti toliko različnih vlog. Svoje malčke opazujejo, kako jim ti brezpogojno zaupajo in nikoli ne podvomijo o tem, da ne bi mogla očka oziroma mamica ozdraviti rano, poravnati vsak prepir, popraviti vsako pokvarjeno igračo in odgovoriti na vsako vprašanje, ki bi jim šinilo v vedno radoveden um. Nekateri starši se zaradi lastnih omejitev počutijo nevredne takšnega zaupanja, včasih že kar nemočne. Počutijo se žalostno nesposobne izpolniti številne od teh vlog.

11 Tudi Jehova je ljubeč roditelj. Kljub temu pa znotraj popolnih meril, ki si jih sam postavlja, ni ničesar, kar on ne bi mogel postati, da ne bi kar najbolje poskrbel za svoje zemeljske otroke. Njegovo ime, Jehova, nas torej vabi, naj o njem razmišljamo kot o najboljšem Očetu, ki si ga sploh lahko predstavljamo. (Jakob 1:17) Mojzes in vsi drugi zvesti Izraelci so kmalu ugotovili, da Jehova ravna zvesto svojemu imenu. S strahospoštovanjem so opazovali, kako je povzročil, da je postal nepremagljivi Vojaški poveljnik, Gospodar vseh naravnih sil, edinstven Postavodajalec, Sodnik, Arhitekt, Dobavitelj hrane in vode, Ohranjevalec obleke ter obutve in še veliko več.

12. Kako se je faraonovo stališče do Jehova razlikovalo od Mojzesovega?

12 Tako je Bog razodel svoje osebno ime, odkril navdušujoče vidike osebnosti, ki predstavlja to ime, in celo  dokazal, da je res takšen, kakršen se predstavlja. Bog torej nedvomno želi, da ga spoznamo. Kako se na to odzivamo? Mojzes ga je želel spoznati. Ta močna želja je oblikovala njegovo življenje in ravno zaradi te želje se je zelo zbližal s svojim nebeškim Očetom. (4. Mojzesova 12:6–8; Hebrejcem 11:27) Žal je zelo malo Mojzesovih sodobnikov imelo enako željo. Ko je Mojzes pred faraonom o Jehovu spregovoril po imenu, je ta ošabni egiptovski monarh odvrnil: »Kdo je Jehova?« (2. Mojzesova 5:2NW ) Faraon se ni želel kaj več poučiti o Jehovu. Namesto tega je cinično odpisal Izraelovega Boga, češ da je nepomemben in se nanj ni treba ozirati. Takšno mnenje je danes nekaj povsem običajnega. Zaradi tega pa ljudje ne zagledajo ene najpomembnejših resnic – da je Jehova Suvereni gospod.

Suvereni gospod Jehova

13., 14. a) Zakaj Jehova v Bibliji nosi številne nazive in kateri so nekateri od njih? (Glej okvir  »Nekateri od Jehovovih nazivov«.) b) Zakaj se samo Jehova upravičeno imenuje »Suvereni gospod«?

13 Jehova je tako zelo prilagodljiv, da v Svetem pismu upravičeno nosi številne nazive. Ti nazivi se z njegovim osebnim imenom ne kosajo, temveč nas še toliko več naučijo o tem, kaj njegovo ime pomeni. Eden takšnih nazivov je na primer »Suvereni gospod Jehova«. (2. Samuelova 7:22NW) Ta vzvišeni naziv, ki se v Bibliji pojavlja več stokrat, nam govori o tem, kakšen položaj ima Jehova. Samo on ima pravico biti Vladar celega vesolja. Razmislimo, zakaj.

14 Jehova je Stvarnik, in kot takšen mu ni nihče enak. V Razodetju 4:11 piše: »Vreden si, Gospod [Jehova, NW] in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.« Te veličastne besede ne morejo veljati za nobeno drugo bitje. Celotno vesolje dolguje svoj obstoj Jehovu! Nedvomno  je Jehova vreden slave, moči in časti, ki upravičeno pripada Suverenemu gospodu in Stvarniku vsega.

15. Zakaj je Jehova imenovan ‚Kralj večnosti‘?

15 Drug naziv, ki velja samo za Jehova, je ‚Kralj večnosti‘. (1. Timoteju 1:17; Razodetje 15:3; oboje NW) Kaj ta naziv pomeni? Da je Jehova večen, in to nazaj v preteklost in naprej v prihodnost, čeprav z našim omejenim razumom to težko doumemo. Psalm 90:2 pravi: »Od vekomaj do vekomaj si ti Bog.« Jehova torej nima začetka; obstajal je vedno. Upravičeno je imenovan »Predvečni«, saj je obstajal že celo večnost, še preden je obstajal sploh kdo ali kar koli drugega v vesolju! (Daniel 7:9, 13, 22) Kdo lahko utemeljeno dvomi o tem, da je z vso pravico Suvereni gospod?

16., 17. a) Zakaj Jehova ne moremo videti in zakaj nas to ne bi smelo presenetiti? b) V katerem pomenu je Jehova resničnejši od vsega, kar lahko vidimo oziroma česar se lahko dotaknemo?

16 Vendar pa nekateri dvomijo o tej pravici, tako kot je dvomil faraon. Deloma je težava v tem, da nepopolni ljudje preveč zaupamo temu, kar vidimo z očmi. Suverenega gospoda pa ne moremo videti. On je duhovno bitje, nevidno človeškim očem. (Janez 4:24) Poleg tega bi ljudje iz mesa in krvi izgubili življenje, če bi se znašli v neposredni navzočnosti Boga Jehova. Jehova sam je Mojzesu rekel: »Ne moreš videti obličja mojega, zakaj človek me ne more videti in ostati živ.« (2. Mojzesova 33:20; Janez 1:18)

17 To nas ne bi smelo presenetiti. Mojzes je videl le delček Jehovovega veličastva, očitno s posredovanjem angelskega zastopnika. Kakšen je bil izid? Obraz mu je ‚žarel‘ še nekaj časa po tem dogodku. Izraelci so se mu bali celo pogledati neposredno v obraz. (2. Mojzesova 33:21–23; 34:5–7, 29, 30) Zagotovo torej noben človek ne more videti samega Suverenega gospoda in njegove slave! Ali pa to pomeni, da je kaj manj resničen od tistega, kar lahko vidimo in  česar se lahko dotaknemo? Seveda ne. Tudi mi brez pomišljanja sprejmemo obstoj mnogih reči, ki jih ne moremo videti, na primer vetra, radijskih valov in misli. Jehova pa je poleg tega še večen. Nanj ne vpliva minevanje časa, pa čeprav bi pri tem šlo za neštete milijarde let! V tem pomenu je veliko resničnejši od vsega, česar se lahko dotaknemo oziroma kar lahko vidimo, saj je fizični svet podvržen staranju in minevanju. (Matevž 6:19) Ali pa naj bi o Jehovu razmišljali kot le o neki abstraktni, neosebni sili oziroma nedoločljivem Pravzroku? Pa poglejmo.

Bog z osebnostjo

18. Kakšno videnje je dobil Ezekiel in kaj ponazarjajo štirje obrazi ‚živih stvarjenj‘, ki so v bližini Jehova?

18 Čeprav Boga ne moremo videti, pa so v Bibliji ganljivi odlomki, s pomočjo katerih lahko bežno pogledamo v sama nebesa. Eden takšnih odlomkov je prvo poglavje Ezekielove knjige. Ezekiel je dobil videnje o Jehovovi nebeški organizaciji, ki jo je videl kot prostrano nebeško kočijo. Še posebej osupljivo so opisana mogočna duhovna stvarjenja, ki Jehova obkrožajo. (Ezekiel 1:4–10) Ta »živa stvarjenja« (NW) so z Jehovom tesno povezana, njihov videz pa nam pove nekaj pomembnega o Bogu, kateremu služijo. Vsako od teh stvarjenj ima štiri obraze – bikovega, levovega, orlovega in človekovega. Ti obrazi očitno simbolizirajo štiri najizrazitejše lastnosti Jehovove osebnosti. (Razodetje 4:6–8, 10)

19. Katero lastnost predstavlja a) bikov obraz, b) levov obraz, c) orlov obraz, č) človekov obraz?

19 V Bibliji bik pogosto predstavlja moč, in to povsem upravičeno, saj je silno močna žival. Po drugi strani pa lev pogosto upodablja pravico, ker je za resnično pravico potreben pogum, to pa je lastnost, po kateri levi slovijo. Orli so znani po svojem ostrem vidu, saj lahko drobcene  predmete vidijo kilometre daleč. Orlov obraz torej dobro upodablja Božjo daljnovidno modrost. In kaj predstavlja človekov obraz? Človek, ki je ustvarjen po Božji podobi, se od drugih bitij loči po tem, da lahko odseva Božjo glavno lastnost, ljubezen. (1. Mojzesova 1:26) Ti vidiki Jehovove osebnosti, namreč moč, pravičnost, modrost in ljubezen, so v Svetem pismu tako pogosto poudarjeni, da jim lahko rečemo kar njegove glavne lastnosti.

20. Ali naj bi nas skrbelo to, da se je Jehovova osebnost morda spremenila, in zakaj odgovarjaš tako?

20 Ali pa naj bi nas skrbelo, da se je Bog morda v tisočletjih, odkar je bil tako opisan v Bibliji, spremenil? Ne, Božja osebnost se ne spreminja. On nam pravi: »Jaz, Jehova, se ne izpreminjam.« (Malahija 3:6) Jehova se ne spreminja glede na svoje občutke, temveč s tem, kako se odziva na nastali položaj, vedno dokazuje, da je idealni Oče. Vedno namreč kaže tiste vidike svoje osebnosti, ki so trenutno najbolj pravi. Od naštetih štirih lastnosti pa prevladuje ljubezen. Ta se kaže v vsem, kar dela. Moč, pravičnost in modrost uveljavlja ljubeče. Pravzaprav nam Biblija  o Bogu in tej lastnosti pove nekaj izrednega. Takole pravi: »Bog je ljubezen.« (1. Janezov 4:8) Bodi pozoren: ne pravi, da Bog ima ljubezen oziroma da je Bog ljubeč. Namesto tega pravi, da Bog je ljubezen. Pri vsem, kar dela, ga vzgibava ljubezen, ki je njegovo bistvo.

»Glejte, to je naš Bog«

21. Kako se bomo počutili, ko bomo Jehovove lastnosti bolje dojeli?

21 Ali si že kdaj videl otroka, kako je s prstkom pokazal na očeta ter nato z nedolžno radostjo in ponosom rekel svojim prijateljem »To je pa moj očka«? Častilci Jehova imamo vse razloge za to, da do njega čutimo enako. Biblija napoveduje čas, ko bodo zvesti ljudje vzklikali: »Glejte, to je naš Bog.« (Izaija 25:8, 9SSP) Bolj ko boš Jehovove lastnosti dojemal, bolj boš čutil, da imaš najboljšega Očeta, ki si ga sploh lahko predstavljaš.

22., 23. Kako Biblija slika našega nebeškega Očeta in kako vemo, da Bog želi, da bi se z njim zbližali?

22 Ne glede na to, kaj učijo nekateri strogi religiozneži in filozofi, ta Oče ni hladno brezčuten oziroma oddaljen. Brezčuten Bog nas že ne bi privlačil, in naš nebeški Oče v Bibliji sploh ni tako opisan. Prav nasprotno, Biblija pravi, da je to ‚srečen Bog‘. (1. Timoteju 1:11NW) Zmožen je silovitih, pa tudi nežnih čustev. Kadar njegova inteligentna stvarjenja kršijo smernice, ki jih priskrbi njim v korist, ga ‚boli v srce‘. (1. Mojzesova 6:6; Psalm 78:41NW) Toda kadar ravnamo modro, po njegovi Besedi, ‚razveseljujemo njegovo srce‘. (Pregovori 27:11)

23 Naš Oče želi, da bi mu bili blizu. Njegova Beseda nas spodbuja, naj ‚se do njega dotipamo in najdemo, saj ni daleč od nikogar izmed nas‘. (Dejanja 17:27SSP) Kako pa je sploh mogoče, da bi se navadni ljudje približali Suverenemu gospodu vesolja?