Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Zbližaj se z Jehovom

 2. POGLAVJE

Ali se res lahko ‚zbližaš z Bogom‘?

Ali se res lahko ‚zbližaš z Bogom‘?

1., 2. a) Kaj se marsikomu sliši neverjetno, toda kaj nam zagotavlja Biblija? b) Kakšnega tesnega prijateljstva z Bogom je bil deležen Abraham in zakaj?

KAKO bi se počutil, če bi Stvarnik neba in zemlje zate rekel »To je moj prijatelj«? Marsikomu se to sliši neverjetno. Kako naj bi vendar človek postal prijatelj Boga Jehova? Pa vendar nam Biblija zagotavlja, da smo si z Bogom zares lahko blizu.

2 Eden od ljudi, ki so doživeli tako tesno povezanost z Bogom, je bil staroveški Abraham. Jehova je o tem očaku govoril kot o ‚svojem prijatelju‘. (Izaija 41:8) Da, Jehova je Abrahama imel za svojega osebnega prijatelja. Ta pa je bil takšnega tesnega prijateljstva deležen zato, ker je »veroval Jehovu«. (Jakob 2:23NW) Jehova tudi danes išče priložnosti, da bi se ‚navezal‘ na ljudi, ki mu služijo iz ljubezni. (5. Mojzesova 10:15NW) Njegova Beseda spodbuja: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jak. 4:8) V teh besedah najdemo hkrati povabilo in obljubo.

3. K čemu nas Jehova vabi in kaj v zvezi s tem obljublja?

3 Jehova nas namreč vabi, naj se z njim zbližamo. Pripravljen in voljan nas je sprejeti za svoje prijatelje. Hkrati pa nam obljublja, da se bo odzval, če bomo le nekaj naredili za to, da bi se z njim zbližali. Tedaj se bo tudi on zbližal z nami. Tako lahko dosežemo nekaj zares dragocenega – ‚intimnost z Jehovom‘. * (Psalm 25:14NW) ‚Intimnost‘  izraža misel o zaupnem pogovoru s prav posebnim prijateljem.

4. Kako bi ti opisal intimnega prijatelja in kako Jehova dokazuje, da je takšen prijatelj tistim, ki se z njim zbližajo?

4 Ali imaš intimnega prijatelja, ki se mu lahko zaupaš? Takšnemu prijatelju ni vseeno, kako je s tabo. Zaupaš mu, ker je dokazal, da ti je zvestovdan. Kadar se z njim pogovarjaš o rečeh, ki te veselijo, si sam še bolj vesel. Vedno ti sočutno prisluhne, zato laže prenašaš svoje skrbi. Razume te tudi takrat, ko je videti, da te ne razume nihče drug. In podobno je, ko se zbližaš z Bogom. Tako si pridobiš prav posebnega Prijatelja, ki te zares ceni, te ima srčno rad in te povsem razume. (Psalm 103:14; 1. Petrov 5:7) Zaupaš mu svoje najbolj skrite občutke, ker veš, da je zvestovdan tistim, ki so zvestovdani njemu. (Psalm 18:25NW) Vendar pa si lahko to častno intimno prijateljstvo z Bogom pridobimo samo zato, ker je to omogočil on.

Jehova je utrl pot

5. Kaj je Jehova naredil, da bi se z njim lahko zbližali?

5 Ljudje smo grešniki, zato se sami ne bi mogli z Bogom nikoli zbližati. (Psalm 5:4) »Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki,« je napisal apostol Pavel. (Rimljanom 5:8) Da, Jehova je stvari uredil tako, da je Jezus ‚dal svoje življenje v odkupnino za mnoge‘. (Matevž 20:28) Vera v to odkupno žrtev nam omogoča, da smo si z Bogom lahko blizu. Ker nas je Bog »prvi ljubil«, je položil temelj, na katerem lahko z njim sklenemo prijateljstvo. (1. Janezov 4:19)

6., 7. a) Kako vemo, da Jehova ni skrivnosten Bog, ki se ga ne bi dalo spoznati? b) Kako vse se nam Jehova razodeva?

6 Jehova pa je naredil še nekaj: razodel nam je svojo osebnost. V vsakem prijateljstvu temelji osebna bližina na tem, da človeka zares poznamo in občudujemo ter cenimo  njegove lastnosti in ravnanje. Če bi torej Jehova bil skrivnosten Bog, ki se ga ne bi dalo spoznati, se z njim nikoli ne bi mogli zbližati. Toda on se prav nič ne skriva, temveč želi, da ga spoznamo. (Izaija 45:19) In to še ni vse. Kar je povedal o sebi, je dostopno vsem, tudi tistim med nami, ki nas svet po svojih merilih ne ceni prav visoko. (Matevž 11:25)

Jehova se nam je razodel po tem, kar je ustvaril in po svoji napisani Besedi

7 Kako pa se nam Jehova razodeva? Nekatere vidike njegove osebnosti, na primer neizmernost njegove moči, globino njegove modrosti in obilje njegove ljubezni, odkrivajo njegova stvarjenjska dela. (Rimljanom 1:20) Vendar se nam Jehova ni razodel samo po tem, kar je ustvaril. Veliki sporočevalec vseh časov se nam je v svoji Besedi, Bibliji, razodel tudi v pisni obliki.

Ogledujmo si ‚Jehovovo milino‘

8. Zakaj lahko rečemo, da je Biblija sama po sebi dokaz, da nas Jehova ljubi?

8 Biblija je že sama po sebi dokaz, da nas Jehova ljubi. V svoji Besedi se nam razodeva z izrazi, ki jih lahko razumemo. Tako ni dokazal le tega, da nas ljubi, ampak da želi, da bi ga spoznali in ljubili tudi mi. Kar beremo v tej dragoceni knjigi, nam omogoča, da zagledamo ‚Gospodovo [Jehovovo, NW] milino‘, in nas vzgibava k temu, da mu želimo biti blizu. (Psalm 90:17SSP) Pa poglejmo, kako se Jehova med drugim razodeva v svoji Besedi, in videli bomo, kako nam bo to ogrelo srce.

9. Naštej iz Biblije nekaj neposrednih izjav o tem, kakšen je Bog?

9 V Svetem pismu je veliko neposrednih izjav o tem, kakšen je Bog. Naj jih nekaj navedemo. »GOSPOD [Jehova, NW] ljubi pravico.« (Psalm 37:28) Bog je ‚prevzvišen v moči‘. (Job 37:23) »‚Jaz sem zvestovdan‘, govori Jehova.« (Jeremija 3:12NW) »Modrega je srca.« (Job 9:4) On je ‚Bog usmiljen in milostljiv, počasen za jezo in obilen v milosti [srčni dobrotljivosti, NW] in resnici‘. (2. Mojzesova  34:6) »Ti, o Jehova, si dober in pripravljen odpuščati.« (Psalm 86:5NW) Kot smo omenili v prejšnjem poglavju, pa ena lastnost prevladuje: »Bog je ljubezen.« (1. Janezov 4:8) Ali te ne vleče k temu edinstvenemu Bogu, ko razmišljaš o teh prijetnih lastnostih?

Biblija nam pomaga, da se zbližamo z Bogom

10., 11. a) Kaj je Jehova še dal zapisati v svojo Besedo, da bi nam pomagal še jasneje videti njegovo osebnost? b) Kateri biblijski zgled nam pomaga, da si lahko kar najbolje naslikamo Božjo moč na delu?

10 Jehova pa nam v svoji Besedi ni opisal le svojih lastnosti, ampak je dal v svoji ljubezni vanjo zapisati tudi določne zglede, kako on te lastnosti kaže na delu. Takšna poročila si lahko v mislih živo predstavljamo, kar nam pomaga, da še jasneje vidimo različne vidike njegove osebnosti. To pa nam spet pomaga, da se z njim zbližamo. Pa si poglejmo takšen zgled.

11 Brati o tem, da je Bog »silno močan«, je eno. (Izaija 40:26NW) Nekaj čisto drugega pa je prebirati poročilo o tem, kako je Izraelce rešil skozi Rdeče morje in nato 40 let skrbel za narod v puščavi. Pred očmi si lahko naslikate, kako so se razburkane vode razdelile. Predstavljate si lahko, kako cel narod (morda kar 3,000.000 ljudi) hodi po suhem morskem dnu, strnjene vode pa se kot mogočni zidovi dvigujejo na obeh straneh. (2. Mojzesova 14:21; 15:8SSP) Vidite lahko dokaz za to, kako zaščitniško je Bog zanje skrbel v puščavi. Voda je pritekla iz skale. Hrana, podobna belim semenom, se je pojavljala na tleh. (2. Mojzesova 16:31; 4. Mojzesova 20:11) Jehova tukaj ni razodel le  tega, da ima moč, temveč da to moč uporablja v korist svojega ljudstva. Ali ni pomirjujoče vedeti, da se naše molitve dvigujejo k močnemu Bogu, ki »nam je pribežališče in moč, v stiskah pomoč najhitrejša«? (Psalm 46:1)

12. Kako nam Jehova pomaga, da ga »vidimo« s pomočjo izrazov, ki jih lahko razumemo?

12 Jehova, ki je duh, pa je naredil še več, da bi ga lahko spoznali. Ljudje lahko vidimo samo tisto, kar je vidno našim očem, zato v duhovni svet ne moremo videti. Če bi se nam torej Bog opisal z duhovnimi izrazi, bi bilo to tako, kot da bi mi poskušali podrobno opisati svoj videz, na primer barvo svojih oči oziroma sončne pege, komu, ki je od rojstva slep. Zato nam Jehova raje prijazno pomaga, da ga »vidimo« s pomočjo izrazov, ki jih lahko razumemo. Kdaj pa kdaj uporabi prispodobe in primerjave ter se tako primerja z rečmi, ki jih poznamo. Včasih se opiše celo tako, kot da bi imel nekatere človeške poteze. *

13. Kaj si v mislih predstavljate, ko berete vrstico iz Izaijeve knjige 40:11, in kako to vpliva na vas?

13 Bodimo pozorni na to, kako je Jehova opisan v Izaijevi knjigi 40:11: »Kakor pastir bo pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem.« Jehova je tukaj primerjan s pastirjem, ki »z roko svojo« dviguje jagnjeta. To pomeni, da je Bog zmožen zaščititi svoje ljudstvo in zanj skrbeti, tudi za tiste, ki so ranljivejši. V objemu njegovih močnih rok se lahko počutimo varne, saj nas ne bo nikoli zapustil, če smo mu zvestovdani. (Rimljanom 8:38, 39) Izraz, da Veliki pastir nosi jagnjeta ‚v svojem naročju‘, se nanaša na ohlapne gube zgornjega oblačila,  v katerih je pastir včasih nosil jagnje, ki se je pravkar skotilo. Tako imamo zagotovilo, da nas Jehova ceni in nežno skrbi za nas. Povsem naravno je torej, da mu želimo biti blizu.

‚Sin ga hoče razodeti‘

14. Zakaj lahko rečemo, da se Jehova najzaupneje razodeva po Jezusu?

14 Jehova se v svoji Besedi najbolj zaupno razodeva po svojem ljubljenem Sinu, Jezusu. Nihče ne bi mogel bolje odsevati Njegovega mišljenja in občutkov oziroma bolj živo pojasniti Njegovo osebnost, kot je to storil Jezus. Ta prvorojeni Sin je navsezadnje že bil ob svojem Očetu, še preden so bila ustvarjena druga duhovna stvarjenja in fizično vesolje. (Kološanom 1:15) Jezus je poznal Jehova do najzaupnejših potankosti. Zato je lahko rekel: »Nihče ne ve, kdo je Sin, razen Oče, in kdo je Oče, razen Sin in komurkoli hoče Sin razodeti.« (Lukež 10:22) Ko je bil Jezus kot človek na zemlji, je svojega Očeta razodel na naslednja dva pomembna načina.

15., 16. Na katera dva načina je Jezus razodel svojega Očeta?

 15 Prvič nam Jezus pomaga spoznati svojega Očeta s tem, kako in kaj je učil. Jehova je namreč opisoval z izrazi, ki nam segajo do srca. Da bi na primer opisal usmiljenega Boga, ki z veseljem znova sprejme skesane grešnike, je Jehova primerjal z odpustljivim očetom, ki ga pogled na vračajočega se zapravljivega sina tako močno gane, da mu steče naproti, se ga oklene okrog vratu in ga nežno poljublja. (Lukež 15:11–24) Jezus je Jehova naslikal tudi kot Boga, ki ‚privlači‘ iskrene ljudi, ker jih ljubi kot posameznike. (Janez 6:44) Ve celo za to, kdaj na zemljo pade vrabček. »Ne bojte se,« je pojasnil Jezus, »vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.« (Matevž 10:29, 31SSP) Nedvomno nas privlači takšen ljubeč Bog.

16 Drugič pa nam Jezus to, kakšen je Jehova, kaže s svojim zgledom. Jezus je tako popolno odseval svojega Očeta, da je lahko rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Janez 14:9) Ko torej v evangelijih beremo o Jezusu, o čustvih, ki jih je kazal, in o tem, kakšen je bil do drugih, v nekem pogledu vidimo živo podobo njegovega Očeta. Jehova nam svojih lastnosti ne bi mogel razodeti jasneje. Zakaj ne?

17. Pojasni, kaj je Jehova naredil, da bi nam pomagal doumeti, kakšen je.

17 Naj ponazorimo: zamisli si, da skušaš komu pojasniti, kaj je dobrotljivost. To lahko opredeliš z besedami. Toda če lahko tudi pokažeš na koga, ki zares dobrotljivo ravna, in rečeš »Ta je zgled tega, kaj pomeni biti dobrotljiv«, dobi ta beseda dodaten pomen in jo je laže razumeti. In Jehova je naredil nekaj podobnega, da bi nam pomagal doumeti, kakšen je. Ni se opisal le z besedami, temveč nam je priskrbel živi zgled svojega Sina. V Jezusu vidimo Božje lastnosti na delu. Po evangelijskih pripovedih, ki opisujejo  Jezusa, nam Jehova pravzaprav pravi: »Takšen sem jaz.« In kako navdihnjeno poročilo opisuje Jezusa, ko je bil ta na zemlji?

18. Kako je Jezus kazal moč, pravičnost in modrost?

18 V Jezusovem življenju se čudovito kažejo štiri Božje glavne lastnosti. Imel je moč nad boleznimi, lakoto in celo smrtjo. Kljub temu pa čudežne moči ni nikoli uporabil v lastno korist oziroma za to, da bi drugim škodoval, kot to delajo sebični ljudje, ki svojo moč zlorabljajo. (Matevž 4:2–4) Ljubil je pravico. Srce se mu je napolnilo s pravičnim ogorčenjem, ko je videl nepoštene trgovce, kako so izkoriščali preprosto ljudstvo. (Matevž 21:12, 13) Do ubogih in tlačenih je bil nepristranski in jim je pomagal, da so ‚našli okrepčilo‘ za svoje duše. (Matevž 11:4, 5, 28–30NW) Edinstvena modrost se je kazala v tem, kako in kaj je Jezus, ki je bil »večji od Salomona«, učil. (Matevž 12:42) Vendar pa svoje modrosti ni nikoli bahavo razkazoval. Njegove besede so preprostim ljudem segale v srce, saj je učil jasno, preprosto in praktično.

19., 20. a) V čem je bil Jezus izreden zgled ljubezni? b) Kaj bi morali imeti vedno v mislih, ko beremo o Jezusu in premišljamo o njegovem zgledu?

19 Jezus pa je bil tudi izreden zgled ljubezni. Med svojo strežbo je kazal ljubezen v vseh njenih vidikih, tudi tako, da se je vživljal v čustva drugih in bil sočuten. Ni mogel gledati, kako drugi trpijo, ne da bi se mu smilili. Vedno znova ga je takšna sočutnost spodbudila k dejanjem. (Matevž 14:14) Čeprav je zdravil bolne in nahranil lačne, pa je bil sočuten tudi v rečeh, ki so bile za življenje še pomembnejše. Pomagal je drugim, da so spoznali, sprejeli in vzljubili resnico o Božjem kraljestvu, ki bo človeštvu v trajen blagoslov. (Marko 6:34; Lukež 4:43) Predvsem pa je pokazal požrtvovalno ljubezen tako, da je voljno dal svoje življenje za druge. (Janez 15:13)

 20 Ali je torej kaj čudnega, da je ljudi vseh starosti in različnega porekla ta prisrčno topli, globoko čuteči človek tako privlačil? (Marko 10:13–16) Vendar, ko beremo o Jezusu in premišljamo o njegovem živem zgledu, imejmo vedno v mislih, da v tem Sinu v resnici vidimo jasen odsev njegovega Očeta. (Hebrejcem 1:3)

Pripomoček za preučevanje

21., 22. Kako lahko med drugim iščemo Jehova in kako nam bo ta preučevalni pripomoček pri tem pomagal?

21 Jehova je s tem, da se je v svoji Besedi tako jasno razodel, nedvomno pokazal, da želi, da se z njim zbližamo. Hkrati pa nas k temu, naj z njim navežemo njemu všečen odnos, ne sili. Na nas je, da iščemo Jehova, ‚dokler ga moremo najti‘. (Izaija 55:6) Jehova pa lahko med drugim iščemo tako, da spoznamo njegove lastnosti in njegovo ravnanje, kot to razodeva Biblija. Pripomoček za preučevanje, ki ga sedaj bereš, je zasnovan ravno zato, da ti bo pri tem pomagal.

22 Opazil boš, da je knjiga razdeljena na več delov, ki ustrezajo Jehovovim štirim glavnim lastnostim: moči, pravici, modrosti in ljubezni. Vsak del se prične s splošnim  pregledom posamezne lastnosti. Naslednjih nekaj poglavij razpravlja o tem, kako Jehova to lastnost kaže v njenih različnih vidikih. V vsakem delu je tudi poglavje, ki govori o tem, kako je to lastnost z zgledom osvetlil Jezus, in poglavje, ki govori o tem, kako jo lahko tudi mi kažemo v našem življenju.

23., 24. a) Pojasni, čemu je namenjen posebni okvir z naslovom »Vprašanja za meditiranje«. b) Kako nam meditacija pomaga, da se bomo z Bogom še bolj zbližali?

23 V vsakem od naslednjih poglavij bo tudi poseben okvir z naslovom »Vprašanja za meditiranje«. Poglej si na primer okvir na strani 24. Svetopisemski stavki in vprašanja niso namenjena obnovi poglavja, ampak naj ti pomagajo razmišljati o drugih pomembnih vidikih obravnavane teme. Kako si lahko s tem okvirjem učinkovito pomagaš? Poišči vsakega od navedenih stavkov in vrstice pozorno preberi. Nato preglej vprašanje, ki je navedeno zraven vsakega navedka. Pretehtaj odgovore. Lahko tudi še kaj raziščeš. Postavljaj si dodatna vprašanja, na primer: ‚Kaj mi ta informacija pove o Jehovu? Kakšno zvezo ima to z mojim življenjem? Kako lahko z njo pomagam drugim?‘

24 Takšno meditiranje nam lahko pomaga, da se bomo z Jehovom še bolj zbližali. Zakaj? Biblija meditiranje povezuje s srcem. (Psalm 19:14NW) Ko s hvaležnostjo razmišljamo o tem, kar se učimo o Bogu, to prodira v naše figurativno srce, kjer vpliva na naše mišljenje, vzgibava naša čustva in nas nazadnje spodbudi k dejanjem. Boga vedno bolj ljubimo, ta ljubezen pa nas spodbudi k temu, da mu želimo ugajati, kot našemu najdragocenejšemu prijatelju. (1. Janezov 5:3) Da pa bi z Jehovom spletli tako tesen odnos, moramo spoznati njegove lastnosti in ravnanje. Vendar bomo pred tem razpravljali še o enem vidiku Božje osebnosti, ki nam daje prepričljiv razlog za to, da se z njim zbližamo – o njegovi svetosti.

^ odst. 3 Zanimivo je, da hebrejsko besedo, ki jo prevajamo z ‚intimnost‘, uporablja Amos 3:7, NW, kjer piše, da Suvereni gospod Jehova svojim služabnikom odkriva svojo »zaupno zadevo« in jih tako vnaprej seznanja s tem, kaj namerava narediti.

^ odst. 12 Biblija na primer govori o Božjem obrazu, Božjih očeh, ušesih, nosnicah, ustih, rokah in nogah. (Psalm 18:15NW; 27:8; 44:3; Izaija 60:13; Matevž 4:4; 1. Petrov 3:12) Takšnih figurativnih izrazov ne bi smeli jemati nič dobesedneje kot poročila, kjer je Jehova opisan kot »Skala« oziroma »ščit«. (5. Mojzesova 32:4; Psalm 84:11)

Spoznajte več

Ali se Jehova res zanima za vas?

Ali težko verjamete, da vas Bog ceni kot posameznika? Jezusove besede, zapisane v Janezu 6:44, dokazujejo, da se Bog zanima za ljudi kot posameznike.