RES je, da je človeštvo zaradi upora proti Božji vladi zabredlo v ničevo življenje, toda Bog ljudi ni pustil brez upanja. Biblija pojasnjuje: »Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok.« (Rimljanom 8:20, 21SSP) Da, Bog je potomcem prvega človeškega para priskrbel upanje, in to zagotovljeno upanje, da bo človeštvo osvobojeno podedovanega greha in smrti. Spet bodo lahko v tesnem odnosu z Bogom Jehovom. Kako pa?

Bog je človeštvu priskrbel upanje, tako da bodo lahko osvobojeni suženjstva grehu in smrti.

2 Adam in Eva sta z grehom svoje potomce oropala možnosti, da bi zadovoljno večno živeli na zemlji. V zameno za to, da bi lahko sama odločala o tem, kaj je prav in kaj narobe, sta družino, ki sta si jo kasneje ustvarila, že vnaprej prodala v sužnost grehu in smrti. Njune potomce, ki so se rodili v to družino, bi lahko primerjali s sužnji, zaprtimi na oddaljenem otoku, na katerem vladata kruta kralja. Da, smrt vlada ljudem kot kralj, ti pa so obenem še sužnji drugemu kralju – grehu. (Rimljanom 5:14, 21) Videti je, kot da ni nikogar, ki bi jih rešil. Suženjstvu jih je namreč prodal njihov prednik! Toda neki dobrotnik je poslal svojega sina in ta je plačal polno ceno, ki se je zahtevala za osvoboditev vseh zasužnjenih. (Psalm 51:5; 146:4; Rimljanom 8:2)

3 Človeka, ki je v tej ponazoritvi rešil sužnje, predstavlja Bog Jehova. Sin, ki plača ceno za svobodo, pa je Jezus Kristus. Jezus je obstajal že prej, predno je živel kot človek, in to kot edinorojeni Božji sin. (Janez 3:16) Bil je Jehovovo čisto prvo stvarjenje in po njem so postala vsa druga stvarjenja v vesolju.  (Kološanom 1:15, 16) Po čudežu je Jehova življenje tega duhovnega Sina prenesel v maternico device, da se je lahko rodil kot popoln človek in tako predstavljal potrebno vrednost, ki je zadovoljila zahtevam Božje pravice. (Lukež 1:26–31, 34, 35)

4 Ko je bil Jezus star okoli 30 let, se je krstil v reki Jordan. Ob krstu je bil maziljen s svetim duhom ali Božjo dejavno silo. Tako je postal Kristus, kar pomeni »maziljenec«. (Lukež 3:21, 22) Jezusova strežba na zemlji je trajala tri leta in pol. V teh letih je svoje sledilce učil o »kraljestvu Božjem«, nebeški vladi, pod katero bo človeštvo spet prišlo v miroljuben  odnos z Bogom Jehovom. (Lukež 4:43; Matevž 4:17) Jezus je vedel, kako lahko ljudje živijo srečno, zato je dal svojim sledilcem glede sreče določne smernice. Zakaj ne bi odprli svoje Biblije pri Matevževem evangeliju od 5. do 7. poglavja in si prebrali nekaj njegovih naukov, ki jih je povedal v govoru na gori?

Ali ne bi bili od srca hvaležni tistemu, ki bi vas rešil spon?

5 Jezus je povsem nasprotno od Adama v vsem ubogal Boga. »On ni storil greha.« (1. Petrov 2:22; Hebrejcem 7:26) Kljub pravici, da bi večno živel na zemlji, je ‚svoje življenje dal‘, da bi povrnil Bogu to, kar je Adam zapravil. Jezus je na mučilnem kolu daroval svoje popolno človeško življenje. (Janez 10:17; 19:17, 18, 28–30NW; Rimljanom 5:19, 21; Filipljanom 2:8) S tem je priskrbel odkupnino, plačal je potrebno ceno, da bi odkupil človeštvo iz suženjstva grehu in smrti. (Matevž 20:28) Zamislite si, da delate v tovarni s slabimi delovnimi razmerami in že pravcatim suženjskim redom. Ali ne bi bili od srca hvaležni tistemu, ki bi naredil vse, da vas reši teh spon, pa tudi tistemu, ki bi prostovoljno žrtvoval svoje življenje za vas? Z odkupnino vam je bila odprta pot, da se lahko vrnete k Božji vesoljni družini in zaživite zares zadovoljno življenje, osvobojeni suženjstva grehu in smrti. (2. Korinčanom 5:14, 15)

6 Ker to Jehovovo nezasluženo dobrotljivost poznate in jo doumevate, imate še dodaten razlog, da v svojem življenju udejanjate modre besede iz Biblije. Za zgled si vzemimo eno najtežjih načel, ki naj bi jih upoštevali, namreč to, da odpustimo drugim, kadar nas ti užalijo. Ali se spomnite besed iz Lista Kološanom 3. poglavje, od 12. do 14. vrstice, ki smo jih obravnavali že v 2. lekciji? V teh vrsticah ste bili spodbujeni, da odpustite drugim, tudi če bi imeli razlog, da se nad njimi pritožujete. Sobesedilo pojasnjuje, zakaj: »Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.« (SSP) Ko si enkrat vzamete k srcu to, kar sta Jehova in Jezus Kristus storila za človeštvo, vas bo to spodbudilo, da boste odpustili drugim vse morebitne žalitve, še zlasti, če se ti zanje kesajo in opravičijo.