Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Uči se od Velikega učitelja

 35. POGLAVJE

Lahko smo obujeni od mrtvih!

Lahko smo obujeni od mrtvih!

ALI nas bo Bog, če umremo, hotel obuditi oziroma vrniti v življenje? – Dobri mož z imenom Job je verjel, da Bog to hoče. Zato je Job, ko je menil, da bo kmalu umrl, Bogu rekel: »Ti bi poklical, in jaz bi ti odgovoril.« Job je rekel, da bo Jehova hrepenel oziroma si močno želel obuditi ga. (Job 14:14, 15)

Jezus je prav takšen kot njegov Oče, Bog Jehova. Jezus nam hoče pomagati. Ko je Jezusu neki gobav mož rekel »Če hočeš, me moreš očistiti«, mu je odgovoril: »Hočem.« In moža je ozdravil gobavosti. (Marko 1:40–42, poudarili mi.)

Kako je Jehova pokazal, da ljubi otroke?

Jezus se je od svojega Očeta naučil imeti rad otroke. Jehova je pred davnimi časi uporabil dva svoja služabnika, da je obudil majhna otroka. Elija je rotil Jehova, naj neki ženski, ki je bila prijazna z njim, obudi sina. In Jehova je to tudi storil.  Jehova je prav tako uporabil svojega služabnika Elizeja, da je obudil nekega dečka. (1. kraljev 17:17–24; 2. kraljev 4:32–37)

Ali ni čudovito vedeti, da nas Jehova tako zelo ljubi? – Jehova na nas ne misli samo, dokler živimo. Spomni se nas, četudi umremo. Jezus je rekel, da so za Očeta tisti umrli, ki jih ljubi, kakor da bi bili živi! (Lukež 20:38) Biblija pravi, da nas ‚ne smrt ne življenje ne sedanjost ne prihodnost ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni‘. (Rimljanom 8:38, 39)

Ko je bil Jezus na zemlji, je pokazal, da se Jehova zanima za majhne otroke. Gotovo se spomniš, da si je Jezus vzel čas, da je govoril otrokom o Bogu. Ali pa si vedel, da je Bog dal Jezusu moč, da otroke obuja od mrtvih? – Spregovoriva zdaj malo o dogodku, ko je Jezus obudil 12-letno hčer nekega moža z imenom Jair.

Jair živi skupaj z ženo in hčerko edinko nedaleč stran od Galilejskega jezera. Nekega dne deklica hudo zboli in Jair se zaveda, da bo umrla. Prične razmišljati o Jezusu, o čudovitem možu, za katerega je slišal, da lahko zdravi ljudi. Zato se ga odpravi poiskat. Najde ga na obrežju Galilejskega jezera, kjer uči množico ljudi.

Jair se prebije skozi množico in poklekne pred Jezusa. Reče mu: ‚Moja hčerkica je zelo bolna. Prosim te, pridi in ji pomagaj. Rotim te, pridi.‘ Jezus takoj odide z Jairom. Zraven gre tudi množica, ki je prišla k Velikemu učitelju. Toda ko nekaj časa hodijo, jim pride naproti nekaj mož iz Jairove hiše, ki Jairu rečejo: ‚Tvoja hči je umrla. Zakaj bi še nadlegoval učitelja?‘

 Jezus to sliši. Ve, kako žalosten je Jair, ker je izgubil svojega edinega otroka. Zato mu reče: ‚Ne boj se. Samo veruj v Boga in s tvojo hčerko bo vse v redu.‘ Nato gredo naprej, dokler ne prispejo k Jairovi hiši. Tam družinski prijatelji jokajo. Žalostni so, ker je njihova mala prijateljica umrla. Toda Jezus jim reče: ‚Ne jokajte. Deklica ni umrla, ampak spi.‘

Ko Jezus to reče, se pričnejo ljudje posmehovati, ker vedo, da je deklica mrtva. Zakaj misliš, da Jezus potem reče, da spi? – Kaj misliš, da bi jih rad s tem naučil? – Jezus hoče, da bi spoznali, da se smrt lahko primerja s trdnim spanjem. Rad bi jih naučil, da lahko z Božjo močjo prikliče v življenje mrtve, in to tako enostavno, kot lahko mi zbudimo koga, ki spi.

Kaj se naučimo iz tega, da je Jezus obudil Jairovo hčerko?

Jezus naroči, naj gredo iz hiše vsi razen apostolov Petra, Jakoba in Janeza ter očeta in mame deklice. Nato gre v prostor, kjer deklica leži. Prime jo za roko in reče: »Deklica, vstani!« Deklica takoj vstane in prične hoditi! Njena oče in mama prekipevata od veselja. (Marko 5:21–24, 35–43; Lukež 8:40–42, 49–56)

 Premisli zdaj o tem. Ali Jezus lahko, glede na to, da je obudil v življenje to deklico, obudi tudi druge ljudi? – Kaj misliš, ali bo to res storil? – Vsekakor bo. Jezus sam je rekel: ‚Prišel bo čas, ko bodo vsi, ki so v spominskih grobnicah, zaslišali moj glas in prišli ven.‘ (Janez 5:28, 29)

Ali misliš, da Jezus hoče obuditi ljudi? – Na to vprašanje nam pomaga odgovoriti neki drug primer iz Biblije. Iz tega, kar se zgodi nekega dne blizu mesta Nain, se vidi, kaj Jezus čuti do ljudi, ki žalujejo na pogrebih.

Neki ženi iz Naina umre sin, zato hodi v pogrebnem sprevodu, ki se odpravi iz mesta. Nekaj časa pred tem ji je umrl mož, zdaj pa še njen edinec. Kako zelo je žalostna! Ko truplo njenega sina nesejo iz Naina, jo spremlja veliko ljudi. Vsa objokana je in ljudje je ne morejo z ničimer potolažiti.

Tega dne Jezus in učenci slučajno pridejo po poti, ki vodi v Nain. Blizu mestnih vrat srečajo množico, ki se je odpravila pokopat sina te žene. Ko Jezus vidi, kako ta žena joka, se mu zasmili. Njena velika žalost mu seže do srca. Hoče ji pomagati.

Zato ji nežno, a vseeno tako odločno, da mu prisluhne, reče: »Ne jokaj!« Njegovo vedenje in ravnanje pritegneta pozornost vseh. Ko Jezus stopi k truplu, se gotovo vsi sprašujejo, kaj bo naredil. Jezus spregovori in ukaže: »Mladenič, pravim ti, vstani!« Mladenič se takoj dvigne in začne govoriti! (Lukež 7:11–17)

Predstavljaj si, kako se je ta žena počutila! Kako bi se počutil ti, če bi se od mrtvih vrnil kdo od tvojih ljubljenih? – Ali to ne pokaže, da ima Jezus ljudi zares rad in da jim hoče  pomagati? – Samo pomisli, kako čudovito bo v Božjem novem svetu pozdraviti ljudi, ki bodo vstali od mrtvih! (2. Petrov 3:13; Razodetje 21:3, 4)

Kaj nam o Jezusu pove to, da je obudil edinca te žene?

Nekateri od takrat vstalih bodo ljudje, ki smo jih poznali že prej, in med njimi bodo tudi otroci. Vedeli bomo, kdo so, prav kakor je Jair poznal svojo hčerko, ko jo je Jezus obudil. Drugi pa bodo ljudje, ki so umrli pred več sto ali tisoč leti. Vendar jih Bog ne bo pozabil le zato, ker so živeli tako daleč nazaj.

Ali ni čudovito vedeti, da nas Bog Jehova in njegov Sin, Jezus, tako zelo ljubita? – Hočeta, da živimo ne le nekaj let, ampak večno!

O čudovitem biblijskem upanju za umrle prosimo preberite v Izaiju 25:8, Dejanjih 24:15 in 1. Korinčanom 15:20–22.