Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Uči se od Velikega učitelja

 34. POGLAVJE

Kaj se zgodi z nami, če umremo?

Kaj se zgodi z nami, če umremo?

DANES se ljudje, kot verjetno veš, postarajo, zbolijo in umrejo. Umrejo celo nekateri otroci. Ali naj bi se bal smrti ali koga, ki je umrl? – Ali veš, kaj se zgodi z nami, če umremo? –

Danes ni nikogar, ki bi umrl in se potem vrnil v življenje, da bi nam povedal kaj o tem. Toda ko je bil na zemlji Jezus, Veliki učitelj, je živel takšen človek. Ko beremo o njem, se lahko naučimo, kaj se zgodi s tistimi, ki umrejo. Ta mož je bil Jezusov prijatelj in je živel v Betaniji, majhnem mestu nedaleč od Jeruzalema. Ime mu je bilo Lazar, imel pa je tudi dve sestri, Marto in Marijo. Poglejva, kaj pravi Biblija, da se je zgodilo.

Nekega dne Lazar hudo zboli. Jezus je takrat daleč stran. Zato Marta in Marija po kurirju sporočita Jezusu, da je njun brat Lazar bolan. To naredita zato, ker vesta, da bi ga Jezus lahko prišel ozdravit. Jezus ni zdravnik, vendar ima od Boga moč, da lahko ozdravi vsakršno bolezen. (Matevž 15:30, 31)

Še preden pa se Jezus odpravi k njemu, se Lazarju bolezen toliko poslabša, da umre. Kljub temu Jezus svojim učencem reče, da Lazar spi in da ga gre zbudit. Učenci ne razumejo, kaj Jezus s tem misli. Zato jim jasno pove: »Lazar je umrl.«  Kaj nam to pove o smrti? – To, da je smrt podobna trdnemu spanju. Takšno spanje je tako trdno, da človek niti ne sanja.

Jezus sedaj prihaja na obisk k Marti in Mariji. Pri njima se je zbralo že veliko družinskih prijateljev, ki so ju prišli tolažit, ker jima je umrl brat. Ko Marta sliši, da prihaja Jezus, mu gre naproti. Kmalu se za njo odpravi še Marija, ki je zelo žalostna in joka. Ko pride do Jezusa, pade pred njim na kolena. Drugi prijatelji, ki gredo za Marijo, prav tako jokajo.

Veliki učitelj jih vpraša, kam so položili Lazarja. Tedaj ga ljudje odpeljejo h grobnici, v katero so Lazarja položili. Ko Jezus vidi, kako vsi jokajo, tudi sam zajoče. Jezus ve, kako boleče je, če človeku umre kdo od ljubljenih.

Pred vhodom v grobnico je postavljen kamen, zato Jezus reče: ‚Odstranite kamen.‘ Ali naj to storijo? – Marta meni, da to ni preveč dobra zamisel. Reče mu: ‚Gospod, zdaj gotovo smrdi, saj je že štiri dni v grobu.‘

Jezus pa ji odvrne: »Ali ti nisem rekel, da boš videla slavo Božjo, če veruješ?« Jezus hoče reči, da bo Marta videla nekaj, kar bo prineslo čast Bogu. Kaj namerava Jezus storiti? Ko kamen odstranijo, Jezus naglas moli k Jehovu. Potem pa z močnim glasom zakliče: »Lazar, pridi ven!« Ali bo prišel ven? Ali je to sploh mogoče? –

Ali ti lahko prebudiš koga, ki spi? – Seveda, če močno zavpiješ, se bo zbudil. Toda ali lahko prebudiš koga iz smrtnega spanja? – Ne. Ne glede na to, kako glasno kličeš, te mrtev človek ne bo slišal. Ni je stvari, ki bi jo ti ali jaz ali kdor koli drug danes na zemlji lahko naredil, da bi zbudil mrtve.

Kaj je Jezus naredil za Lazarja?

 Toda Jezus je drugačen. Bog mu je dal posebno moč. Ko torej Jezus pokliče Lazarja, se zgodi nekaj neverjetnega. Mož, ki je bil mrtev že štiri dni, pride iz grobnice! Spet je živ! Spet diha, hodi in govori! Tako je, Jezus Lazarja obudi od mrtvih. (Janez 11:1–44)

Zdaj pa premisli o tem: Kaj se je zgodilo z Lazarjem, ko je umrl? Ali je kakšen del njega – duša ali duh – zapustil njegovo telo in šel živet kam drugam? Ali je šla Lazarjeva duša v nebesa? Ali je štiri dni živel tam zgoraj z Bogom in s svetimi angeli? –

Ne, nič od tega se ni zgodilo. Spomni se, da je Jezus rekel, da Lazar spi. Kako je takrat, ko spiš? Ko spiš zelo trdno, ne veš, kaj se dogaja okoli tebe, ali ne? – In ko se zbudiš, ne veš, koliko časa si spal, dokler ne pogledaš na uro.

 Enako je tudi z mrtvimi. Ničesar ne vedo. Ničesar ne čutijo. In ničesar ne morejo narediti. Prav tako je bilo z Lazarjem, ko je bil mrtev. Smrt je podobna trdnemu spanju, ko se človek ničesar ne zaveda. Biblija pravi: »Mrtvi pa ničesar ne vedo.« (Propovednik 9:5, 10)

V kakšnem stanju je bil Lazar, ko je bil mrtev?

Premisli še o tem: Ali ne bi Lazar, če bi bil tiste štiri dni v nebesih, kaj povedal o tem? – In če bi res bil v nebesih, ali bi ga Jezus prisilil, da se iz tistega čudovitega kraja vrne nazaj na zemljo? – Vsekakor ne!

Kljub temu mnogi pravijo, da ljudje imamo dušo in da ta duša živi naprej, potem ko telo umre. Pravijo, da je Lazarjeva duša nekje živela. Toda Biblija ne govori tako. V Bibliji piše, da je Bog naredil prvega človeka Adama kot ‚živo dušo‘. Adam je bil duša. Biblija prav tako pravi, da je Adam, ko je grešil, umrl. Postal je ‚mrtva duša‘ in se vrnil v prah, iz katerega je bil narejen. Biblija poleg tega pravi, da so greh in smrt podedovali tudi vsi Adamovi potomci. (1. Mojzesova 2:7; 3:17–19; 4. Mojzesova 6:6NW; Rimljanom 5:12)

 Torej je jasno, da ljudje nimamo duše, ki je ločena od našega telesa. Vsak od nas je duša. In glede na to, da smo ljudje podedovali greh od prvega človeka Adama, Biblija pravi: ‚Duša, ki greši, umre.‘ (Ezekiel 18:4)

Zakaj se nam ni treba bati mrtvih?

Nekateri se bojijo mrtvih. Nočejo se niti približati pokopališču, ker mislijo, da imajo mrtvi duše, ki so ločene od telesa in lahko škodijo živim. Toda ali mrtev človek lahko škodi komu, ki je živ? – Ne, ne more.

Nekateri ljudje celo verjamejo, da se mrtvi lahko vrnejo kot duhovi, da bi obiskali žive. Zato za mrtve pripravijo hrano. Toda tisti, ki to počnejo, ne verjamejo zares, kaj glede mrtvih pravi Bog. Če verjamemo temu, kar pravi Bog, nas mrtvih ne bo strah. Če smo Bogu zares hvaležni za življenje, bomo to pokazali s tem, da bomo delali stvari, ki so mu všeč.

Vendar se morda sprašuješ: ‚Ali bo Bog tiste otroke, ki so umrli, obudil v življenje? Ali to zares hoče narediti?‘ O tem se bova pogovorila v naslednjem poglavju.

Glede tega, kaj Biblija pravi o stanju mrtvih in o tem, da je človek duša, preberimo več v Psalmu 115:17; 146:3, 4 in Jeremiju 2:34.