Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Kaj Sveto pismo v resnici uči?

 SEDMO POGLAVJE

Resnično upanje za vaše ljubljene, ki so umrli

Resnično upanje za vaše ljubljene, ki so umrli
  • Kako vemo, da bodo mrtvi res obujeni?

  • Kakšni so Jehovovi občutki glede obujanja mrtvih?

  • Kdo bo vstal od mrtvih?

1.–3. Kateri sovražnik preganja vsakega od nas in zakaj nam bo pregledovanje tega, kar uči Sveto pismo, prineslo nekaj olajšanja?

PREDSTAVLJAJTE si, da bežite pred zlobnim sovražnikom. Veliko močnejši in hitrejši je od vas. Veste, da je neusmiljen, saj ste videli, kako je umoril nekaj vaših prijateljev. Naj si še tako prizadevate, da bi mu ušli, se vam vedno bolj približuje. Vse je videti brezupno. Vendar se ob vas nenadoma pojavi rešitelj. Je daleč močnejši od vašega sovražnika in vam obljubi pomoč. Kakšno olajšanje!

2 V nekem smislu vas res preganja takšen sovražnik – vsakega od nas. Kot smo spoznali v prejšnjem poglavju, je smrt v Svetem pismu opisana kot sovražnik. Nihče ji ne more ubežati ali se ji postaviti po robu. Večina od nas je že doživela, da se je ta sovražnik polastil življenja koga, ki smo ga imeli radi. Vendar je Jehova precej močnejši od smrti. Je ljubeči Rešitelj in je že pokazal, da lahko premaga tega sovražnika. In obljubil je, da ga bo uničil enkrat za vselej. Sveto pismo uči: »Zadnji sovražnik, ki bo uničen, pa bo smrt.« (1. Korinčanom 15:26) To je zares dobra novica!

3 Sedaj si pobliže poglejmo, kako ta sovražnik, smrt, vpliva na nas, ko si za žrtev izbere koga od naših bližnjih. To  nam bo pomagalo razumeti nekaj, kar nas bo razveselilo. Jehova namreč obljublja, da bodo mrtvi znova živeli. (Izaija 26:19) Obujeni bodo v življenje. To je upanje na vstajenje.

KO VAM UMRE NEKDO, KI GA IMATE RADI

4. a) Zakaj se iz tega, kako se je Jezus odzval ob smrti ljubljenega človeka, nekaj naučimo o Jehovovih občutkih? b) Katere tesne prijatelje je imel Jezus?

4 Ali vam je smrt vzela koga, ki ste ga imeli radi? Bolečina, žalost in občutki nemoči se morda zdijo neznosni. V takih trenutkih moramo tolažbo poiskati v Božji Besedi. (Beri 2. Korinčanom 1:3, 4.) Sveto pismo nam pomaga razumeti, kako na smrt gledata Jehova in Jezus. Jezus, ki je bil popoln odsev svojega Očeta, je vedel, kako boleče je, ko ti nekdo umre. (Janez 14:9) Kadar je bil v Jeruzalemu, je običajno obiskal Lazarja ter njegovi sestri Marijo in Marto. Ti so namreč živeli v bližnji Betaniji. Postali so tesni prijatelji. V Svetem pismu piše: »Jezus pa je Marto, njeno sestro in Lazarja ljubil.« (Janez 11:5) Vendar je Lazar, kot smo spoznali v prejšnjem poglavju, umrl.

5., 6. a) Kako se je Jezus odzval, ko je bil skupaj z Lazarjevo žalujočo družino in prijatelji? b) Zakaj je Jezusovo žalovanje za nas spodbudno?

5 Kako se je Jezus počutil ob izgubi svojega prijatelja? Iz pripovedi izvemo, da se je pridružil Lazarjevim sorodnikom in prijateljem, ko so žalovali zaradi te izgube. Ko jih je videl, je bil močno ganjen. »Iz dna srca [je] zavzdihnil in se vznemiril.« Pripoved nadaljuje: »Jezus se je razjokal.« (Janez 11:33, 35) Ali je Jezus s svojim žalovanjem pokazal, da nima nobenega upanja? Sploh ne. Pravzaprav je vedel, da se bo zgodilo nekaj čudovitega. (Janez 11:3, 4) Toda kljub temu je občutil bolečino in žalost, ki ju s seboj prinese smrt.

6 To, da je bil Jezus žalosten, je za nas v nekem smislu spodbudno. Pokaže nam, da Jezus in njegov Oče, Jehova,  sovražita smrt. Vendar se je Bog Jehova s tem sovražnikom sposoben spopasti in ga premagati! Poglejmo si, kaj je Jezus naredil z Božjo močjo.

»LAZAR, PRIDI VEN!«

7., 8. Zakaj se je to, kar se je zgodilo z Lazarjem, opazovalcem morda zdelo brezupno, toda kaj je storil Jezus?

7 Lazarja so pokopali v neki jami, zato je Jezus prosil, naj odmaknejo kamen, ki je bil pred njenim vhodom. Marta je ugovarjala, saj je Lazarjevo truplo po štirih dneh gotovo že začelo razpadati. (Janez 11:39) Ali je s človeškega vidika sploh obstajalo kakšno upanje?

Lazarjevo vstajenje je povzročilo veliko veselje. (Janez 11:38–44)

8 Kamen so odmaknili in Jezus je z močnim glasom zavpil: »Lazar, pridi ven!« Kaj se je zgodilo? »Umrli je prišel ven.« (Janez 11:43, 44) Ali si lahko predstavljate, kako veseli so bili ljudje, ki so to videli? Najsi je bil Lazar njihov brat, sorodnik, prijatelj ali pa sosed, so vedeli, da je umrl. Sedaj pa je bil tukaj – ta isti ljubljeni človek je bil znova z njimi. To je bilo gotovo videti skoraj neresnično. Mnogi so Lazarja brez dvoma prisrčno objeli. Kakšna zmaga nad smrtjo!

Elija je obudil vdovinega sina. (1. kraljev 17:17–24)

9., 10. a) Kako je Jezus pokazal, kdo je bil vir moči, s katero je obudil Lazarja? b) Kako nam koristi, če beremo svetopisemske zapise o vstajenju?

9 Jezus ni trdil, da je ta osupljivi čudež storil z lastno močjo. Tik preden je poklical Lazarja, je v molitvi jasno povedal, da je Jehova tisti, ki obuja od mrtvih. (Beri Janez 11:41, 42.) Vendar to ni edini primer, ko je Jehova tako uporabil svojo moč. Lazarjevo vstajenje je samo eden od devetih tovrstnih čudežev, ki so zapisani v Božji Besedi. *  Branje in preučevanje takšnih pripovedi nas navdaja z veseljem. Iz njih se naučimo, da Bog ni pristranski, saj so bili obujeni od mrtvih mladi in stari, moški in ženske, Izraelci in Neizraelci. In kakšno veselje je opisano v teh odlomkih! Ko je Jezus na primer od mrtvih obudil neko deklico, so bili njeni starši »od velikega navdušenja vsi iz sebe«. (Marko 5:42) Da, Jehova jim je dal razlog za veselje, ki ga niso nikoli pozabili.

Apostol Peter je obudil kristjanko Dorko. (Apostolska dela 9:36–42)

10 Seveda so tisti, ki jih je Jezus obudil, čez čas znova umrli. Ali to pomeni, da jih je bilo nesmiselno obuditi od mrtvih? Nikakor ne. Ti svetopisemski zapisi potrjujejo pomembne resnice in nas navdajajo z upanjem.

KAJ SE NAUČIMO IZ ZAPISOV O VSTAJENJU

11. Kako zapis o Lazarjevem vstajenju potrjuje resnico, ki je zapisana v Pridigarju 9:5?

11 Sveto pismo uči, da se mrtvi »ne zavedajo ničesar«. (Pridigar 9:5) Ne živijo in se ne zavedajo sveta okoli sebe. Pripoved o Lazarju to potrjuje. Ali je Lazar, ko je oživel, ljudi navduševal z opisovanjem nebes? Ali pa jih je strašil z grozljivimi zgodbami o ognjenem peklu? Ne. V Svetem pismu nikjer ne piše, da bi Lazar pripovedoval kaj takega. Tiste štiri dni, ko je bil mrtev, se ni zavedal ničesar. Lazar je enostavno spal smrtni spanec. (Janez 11:11)

12. Zakaj smo lahko prepričani, da je bil Lazar res obujen od mrtvih?

12 Iz pripovedi o Lazarju se tudi naučimo, da je vstajenje nekaj resničnega, ne pa mit. Jezus je Lazarja obudil pred množico očividcev. Celo verski voditelji, ki so sovražili Jezusa, tega čudeža niso zanikali. Glede Jezusa so vprašali: »Kaj naj storimo, saj ta človek dela veliko znamenj?« (Janez 11:47) Mnogi so prišli pogledat obujenega Lazarja. In tako je v Jezusa začelo verovati še več ljudi. Lazar je bil zanje živ dokaz, da je Jezusa poslal Bog. Ta dokaz je bil tako  močan, da so nekateri trdosrčni judovski verski voditelji nameravali umoriti oba, Jezusa in Lazarja. (Janez 11:53; 12:9–11)

13. Na podlagi česa lahko verjamemo, da je Jehova zares sposoben obuditi mrtve?

13 Ali je nestvarno verjeti v to, da je vstajenje nekaj resničnega? Ne, saj je Jezus učil, da bo prišel čas, ko bodo obujeni »vsi, ki so v grobovih«. (Janez 5:28) Jehova je Stvarnik vsega živega. Ali je potem težko verjeti, da lahko znova ustvari človeka? Seveda je veliko odvisno od Jehovovega spomina. Ali si lahko zapomni naše ljubljene, ki so umrli? V vesolju je nešteto bilijonov zvezd, vendar Bog vsako od njih pozna po imenu! (Izaija 40:26) Torej si Bog Jehova lahko zapomni vsako podrobnost naših ljubljenih, ki so umrli, in jih je pripravljen obuditi v življenje.

14., 15. Kaj Jehova čuti glede obujanja mrtvih, kot to pokažejo Jobove besede?

14 Kakšni pa so Jehovovi občutki glede obujanja mrtvih? Sveto pismo uči, da si Jehova zelo želi obuditi mrtve. Zvesti Job je vprašal: »Ko človek umre, ali lahko spet oživi?« Job je govoril o tem, da bo čakal v grobu, dokler ne bo napočil čas, ko se ga bo Bog spomnil. Jehovu je dejal: »Ti boš poklical in jaz ti bom odgovoril. Hrepenel boš po delu svojih rok.« (Job 14:13–15)

15 Samo pomislite! Jehova pravzaprav hrepeni po času, ko bo obudil mrtve v življenje. Ali nam ni toplo pri srcu, ko izvemo, da Jehova tako čuti? Toda kdo bo v tem prihodnjem vstajenju obujen in kje?

»VSI, KI SO V GROBOVIH«

16. V kakšnem svetu bodo živeli tisti, ki bodo obujeni od mrtvih?

16 Iz svetopisemskih zapisov o vstajenju se veliko naučimo o vstajenju mrtvih v prihodnosti. Ljudje, ki so bili  obujeni v življenje prav tukaj na zemlji, so bili znova skupaj s svojimi ljubljenimi. Tudi v prihodnosti bo podobno, le da še veliko lepše. Kot smo spoznali v 3. poglavju, je Božji namen, da bo cela zemlja spremenjena v raj. Mrtvi torej ne bodo obujeni v svet, poln vojn, kriminala in bolezni. Dobili bodo priložnost živeti večno na zemlji v miru in sreči.

17. Kako obsežno bo vstajenje?

17 Kdo pa bo vstal od mrtvih? Jezus je rekel, da »bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas in prišli ven«. (Janez 5:28, 29) Podobno piše tudi v Razodetju 20:13: »Morje je dalo mrtve, ki so bili v njem, pa tudi smrt in had sta dala mrtve, ki so bili v njiju.« (Glej dodatek »Kaj sta šeol in had?«.) Ta skupni grob bo izpraznjen. Vsi ljudje, ki v njem počivajo in jih je na milijarde, bodo ponovno živeli. Apostol Pavel je rekel: »Bo vstajenje pravičnih in nepravičnih.« (Apostolska dela 24:15) Kaj to pomeni?

Mrtvi bodo v raju obujeni in bodo znova skupaj s svojimi ljubljenimi.

18. Kdo spada med »pravične«, ki bodo obujeni, in kako to upanje vpliva na vas osebno?

18 Med »pravične« spadajo mnogi, o katerih beremo v Svetem pismu in so živeli, preden je Jezus prišel na zemljo. Morda ob tem pomislite na Noeta, Abrahama, Saro, Mojzesa, Ruto, Estero in številne druge. Nekateri od teh vernih moških in žensk so omenjeni v 11. poglavju Pisma Hebrejcem. Vendar med »pravične« spadajo tudi Jehovovi služabniki, ki umrejo v našem času. Zaradi upanja na vstajenje se nam ni treba bati smrti. (Hebrejcem 2:15)

19. Kdo so »nepravični« in katero priložnost jim Jehova ljubeznivo ponuja?

19 Kaj pa bo z vsemi tistimi, ki niso služili Jehovu oziroma ga ubogali, ker niso nikoli slišali zanj? Te milijarde »nepravičnih« ne bodo pozabljene. Tudi oni bodo obujeni in bodo imeli na voljo dovolj časa, da bodo lahko  spoznali pravega Boga in mu služili. V obdobju, ki bo trajalo tisoč let, bodo mrtvi obujeni in bodo dobili priložnost, da se zvestim ljudem na zemlji pridružijo pri služenju Jehovu. To bo čudovito obdobje. Sveto pismo ga imenuje sodni dan. *

20. Kaj predstavlja gehena in kdo gre tja?

20 Ali to pomeni, da bo obujen vsak človek, ki je kdaj živel na zemlji? Ne. V Svetem pismu piše, da so nekateri mrtvi v »geheni«. (Luka 12:5) Gehena je ime dobila po smetišču, ki je ležalo zunaj staroveškega Jeruzalema. Tam so sežigali trupla in smeti. Mrtve, ki so jih vrgli na to smetišče, so Judje imeli za nevredne pokopa in vstajenja. Gehena tako ustrezno predstavlja trajno uničenje. Čeprav bo pri sojenju živih in mrtvih imel Jezus pomembno vlogo, je končni sodnik Jehova. (Apostolska dela 10:42) Nikoli ne bo obudil tistih, za katere sodi, da so bili hudobni in da se ne bodo želeli spremeniti.

VSTAJENJE V NEBESA

21., 22. a) Katero vrsto vstajenja Sveto pismo še omenja? b) Kdo je bil prvi obujen za življenje v nebesih?

21 Sveto pismo omenja še eno vrsto vstajenja, pri katerem je človek obujen v nebesa in dobi duhovno telo. V Svetem pismu je zapisan samo en zgled tovrstnega vstajenja – vstajenje Jezusa Kristusa.

22 Zatem ko so Jezusa kot človeka usmrtili, Jehova ni dovolil, da bi njegov zvesti Sin ostal v grobu. (Psalm 16:10; Apostolska dela 13:34, 35) Bog ga je obudil, vendar ne kot človeka. Apostol Peter pojasnjuje, da je bil Kristus »usmrčen v mesu, oživljen pa v duhu«. (1. Petrovo 3:18) To je bil  resnično velik čudež. Jezus je ponovno postal mogočno duhovno bitje! (Beri 1. Korinčanom 15:3–6.) Bil je prvi, ki je bil obujen na ta veličastni način. Vendar pa ni bil zadnji. (Janez 3:13)

23., 24. Kdo so tisti, ki sestavljajo Jezusovo »malo čredo«, in koliko jih je?

23 Jezus je vedel, da se bo kmalu vrnil v nebesa, zato je svojim zvestim sledilcem povedal, da jim bo šel tja »pripravit prostor«. (Janez 14:2) Za tiste, ki gredo v nebesa, je rekel, da so njegova »mala čreda«. (Luka 12:32) Koliko pa jih bo v tej sorazmerno mali skupini zvestih kristjanov? Apostol Janez je v Razodetju 14:1 rekel: »In sem videl, in glej: na gori Síon je stalo Jagnje [Jezus Kristus], z njim pa sto štiriinštirideset tisoč tistih, ki so imeli na čelu napisano njegovo ime in ime njegovega Očeta.«

24 Teh 144.000 kristjanov, med katerimi so tudi Jezusovi zvesti apostoli, je obujenih za življenje v nebesih. In kdaj naj bi bili obujeni? Apostol Pavel je napisal, da naj bi se to zgodilo med Kristusovo navzočnostjo. (1. Korinčanom 15:23) V 9. poglavju boste spoznali, da danes živimo v tem času. Torej so tisti maloštevilni, kar jih je še ostalo od 144.000 in ki umrejo v našem času, takoj obujeni v nebeško življenje. (1. Korinčanom 15:51–55) Veliki večini človeštva pa se obeta, da bo v prihodnosti obujena za življenje na rajski zemlji.

25. Kaj bomo pregledovali v naslednjem poglavju?

25 Da, Jehova bo našega sovražnika, smrt, zares odstranil, in to za vse večne čase! (Beri Izaija 25:8.) Vendar se morda sprašujete: »Kaj bodo tisti, ki so obujeni v nebesa, tam delali?« Postali bodo del sijajne kraljestvene vlade v nebesih. O tej vladi bomo več izvedeli v naslednjem poglavju.