Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Kaj Sveto pismo v resnici uči?

 DODATEK

Kaj sta šeol in had?

Kaj sta šeol in had?

SVETO PISMO v svojih izvirnih jezikih več kot 70-krat uporabi hebrejsko besedo šeól in njeno grško ustreznico haídes. Obe besedi sta povezani s smrtjo. V nekaterih svetopisemskih prevodih sta prevedeni z »grob«, »pekel«, »jama« ali »kraj smrti«. Vendar večina jezikov nima izraza, ki bi povsem ustrezal pomenu te hebrejske oziroma grške besede. Zato Prevod novi svet uporablja besedi »šeol« in »had«. Kaj ti besedi v resnici pomenita? Poglejmo, kako sta rabljeni v različnih svetopisemskih odlomkih.

V Pridigarju 9:10 piše: »V šeólu [oziroma grobu], kamor greš, ni ne dela, ne načrtovanja, ne znanja, ne modrosti.« Ali to pomeni, da se šeol nanaša na točno določeno mesto oziroma na posamezen grob, kamor pokopljemo koga od naših ljubljenih? Ne. Kadar Sveto pismo meri na točno določen grob, ne uporabi besede šeól ali haídes, temveč neko drugo hebrejsko oziroma grško besedo. (1. Mojzesova 23:7–9; Matej 28:1) Sveto pismo z besedo »šeol« tudi ne označuje groba, kjer je pokopanih več ljudi, kot je denimo družinski ali množični grob. (1. Mojzesova 49:30, 31)

Na kaj pa se potem nanaša »šeol«? Iz Božje Besede je razvidno, da se »šeol« oziroma »had« nanaša na nekaj precej večjega, celo večjega od velikega množičnega groba. V Izaiju 5:14 denimo piše, da bo šeol oziroma grob »razširil svojo dušo in čezmerno razprl svoja usta«. Čeprav je šeol tako rekoč pogoltnil že nešteto mrtvih, je venomer videti lačen novih in novih ljudi. (Pregovori 30:15, 16) V nasprotju z vsakim dobesednim grobom, ki lahko sprejme samo določeno število mrtvih, ni šeol nikoli sit. (Pregovori 27:20) To pomeni, da se nikdar ne napolni. Nima meja. Šeol oziroma had potemtakem ni neki dobesedni kraj ali prostor, pač pa splošni grob človeštva, simbolični kraj, kjer spi smrtno spanje večina umrlih ljudi.

 Pri tem, da bi še bolje razumeli pomen »šeola« in »hada«, nam pomaga tudi svetopisemski nauk o vstajenju. Božja Beseda ju povezuje s smrtjo, iz kakršne bodo ljudje lahko obujeni. * (Job 14:13; Apostolska dela 2:31; Razodetje 20:13) Božja Beseda tudi pokaže, da med tistimi, ki so v šeolu oziroma hadu, niso samo ljudje, ki so služili Jehovu, ampak tudi mnogi, ki mu niso služili. (1. Mojzesova 37:35; Psalm 55:15) Sveto pismo torej uči, da bo »vstajenje pravičnih in nepravičnih«. (Apostolska dela 24:15)

^ odst. 1 Sveto pismo po drugi strani tudi pravi, da mrtvi, ki ne bodo obujeni, niso v šeolu ali hadu, temveč v »geheni«. (Matej 5:30; 10:28; 23:33) Tudi gehena, tako kakor šeol in had, ni dobeseden kraj.