Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo – kaj nam sporoča?

 24. DEL

Pavlova pisma občinam

Pavlova pisma občinam

Pavel s svojimi pismi krepi krščansko občino.

NOVOUSTANOVLJENA krščanska občina bo imela pomembno vlogo pri izpolnitvi Jehovovega namena. Vendar so kristjani v prvem stoletju že zelo hitro postali tarča napada. Ali bodo člani občine ohranili svojo značajnost in ostali zvesti Bogu kljub preganjanju od zunaj in bolj prikritim nevarnostim od znotraj? V Krščanskih grških spisih je tudi 21 pisem, v katerih so takratni kristjani lahko našli potrebne nasvete in tolažbo.

Štirinajst od njih – od pisma Rimljanom do Hebrejcem – je napisal apostol Pavel. Ta pisma so dobila ime po tistih, katerim so bila namenjena – bodisi posamezniku bodisi določeni občini. Poglejmo, o čem je denimo Pavel razpravljal v svojih pismih.

Pisal je o morali in vedenju. Tisti, ki nečistujejo, prešuštvujejo in drugače hudo grešijo, »ne bodo podedovali Božjega kraljestva«. (Galačanom 5:19–21; 1. Korinčanom 6:9–11) Božji častilci morajo biti enotni ne glede na narodnost. (Rimljanom 2:11; Efežanom 4:1–6) Velikodušno bi morali pomagati sokristjanom, ki potrebujejo pomoč. (2. Korinčanom 9:7) »Nenehno molite,« je še napisal Pavel. Božje častilce je spodbudil, naj v molitvi izlijejo svoje srce Jehovu. (1. Tesaloničanom 5:17; 2. Tesaloničanom 3:1; Filipljanom 4:6, 7) Da bi Bog njihove molitve uslišal, morajo biti izrečene v veri. (Hebrejcem 11:6)

Kaj bo pomagalo družinam, da bodo srečne? Mož bi moral ljubiti svojo ženo kakor lastno telo. Žena bi morala globoko spoštovati svojega moža. Otroci bi morali ubogati svoje starše, saj je to všeč Bogu. Starši morajo svoje otroke vzgajati in voditi ljubeče ter v skladu z Božjimi načeli. (Efežanom 5:22–6:4; Kološanom 3:18–21)

Osvetlil je Božji namen. Številne uredbe v Mojzesovi postavi je dal Bog Izraelcem zato, da bi jih varovale in vodile, dokler ne bi prišel Kristus. (Galačanom 3:24) Vendar se kristjanom ni treba ravnati po Postavi, da bi Bog sprejemal njihovo čaščenje. Pavel je v pismu Hebrejcem, ki je bilo namenjeno kristjanom judovskega porekla, dodobra osvetlil pomen Postave in tega, kako se je Božji namen izpolnil s Kristusom. Pavel je pojasnil, da  so imela mnoga določila v Postavi preroško vrednost. Žrtvovanje živali je denimo predstavljalo Jezusovo žrtveno smrt, ki ljudem omogoča resnično odpuščanje grehov. (Hebrejcem 10:1–4) Bog je z Jezusovo smrtjo ukinil Postavino zavezo, saj ni bila več potrebna. (Kološanom 2:13–17; Hebrejcem 8:13)

Dal je navodila, kako naj bi občina delovala. Moški, ki so pripravljeni sprejeti odgovorne naloge v občini, morajo živeti po visokih moralnih merilih in ustrezati svetopisemskim pogojem. (1. Timoteju 3:1–10, 12, 13; Titu 1:5–9) Častilci Boga Jehova bi se morali redno zbirati s soverniki, da bi se med seboj spodbujali. (Hebrejcem 10:24, 25) Shodi, namenjeni čaščenju, bi morali biti krepilni in poučni. (1. Korinčanom 14:26, 31)

Ko je apostol Pavel napisal drugo od svojih dveh pisem Timoteju, je bil znova v Rimu; bil je zaprt in je čakal na sodbo. Samo nekaj najbolj pogumnih je tvegalo in ga obiskalo. Pavel je vedel, da mu je ostalo le še malo časa. »Bojeval sem dober boj, pritekel do konca, ostal v veri,« je rekel. (2. Timoteju 4:7) Verjetno je kmalu potem umrl mučeniške smrti. Vendar so njegova pisma še danes vodilo vsem pravim Božjim častilcem.

(Vir: Rimljanom, 1. Korinčanom, 2. Korinčanom, Galačanom, Efežanom, Filipljanom, Kološanom, 1. Tesaloničanom, 2. Tesaloničanom, 1. Timoteju, 2. Timoteju, Titu, Filemonu, Hebrejcem)