Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Posnemajmo njihovo vero

 DRUGO POGLAVJE

»Hodil je s pravim Bogom«

»Hodil je s pravim Bogom«

1., 2. Na katerem projektu so delali Noe in njegova družina ter s katerimi izzivi so se spoprijemali?

NOE si je zravnal hrbet in raztegnil razbolele mišice. Lahko si ga predstavljaš, kako na širokem lesenem tramu za nekaj trenutkov počiva od dela in si ogleduje velikansko barko. V zraku je čutiti oster vonj po vroči zemeljski smoli. Vse naokoli se razlegajo zvoki tesarskega orodja. Od tu, kjer sedi, lahko vidi svoje sinove, ki vsak na svojem koncu marljivo zbijajo velikansko ogrodje iz brun. Skupaj s sinovi, njihovimi ženami in svojo drago ženo se že nekaj desetletij ukvarja s tem projektom. Do zdaj so opravili že veliko dela, vendar ga je še precej pred njimi!

2 Ljudje okoli njih so mnenja, da je vsa Noetova družina nora. Bolj ko barka dobiva svojo obliko, bolj se posmehujejo zamisli o potopu, ki naj bi prišel na vso zemljo. Katastrofa, pred katero jih opozarja Noe, se jim zdi tako za lase privlečena, tako smešna! Ne morejo razumeti, zakaj bi kdo zapravljal svoje življenje in življenje svoje družine za tako neumno početje. Toda Jehova, Noetov Bog, na tega svojega služabnika gleda povsem drugače.

3. Kaj je pomenilo to, da je Noe hodil z Bogom?

3 V Božji Besedi za Noeta piše: »Hodil je s pravim Bogom.« (Beri 1. Mojzesova 6:9.) Kaj je to pomenilo? Ne tega, da bi Bog hodil po zemlji, niti ne tega, da bi Noe nekako šel v nebesa. Noe je tako natančno ubogal Boga in ga tako močno ljubil, da je bilo, kakor da bi hodila drug ob drugem kot prijatelja. Nekaj tisoč let kasneje je bilo o Noetu v Svetem pismu napisano: »S svojo vero je obsodil svet.« (Heb. 11:7) Kako pa? Kaj se lahko mi danes glede vere naučimo od njega?

Brezgrajen človek v sprijenem svetu

4., 5. Kako je svet v Noetovih dneh postajal vse slabši?

4 Noe je odrasel v hudobnem svetu, ki je naglo postajal vse slabši. Poln hudobije je bil že v dneh njegovega pradeda Enoha, še enega pravičnega človeka, ki je prav tako hodil z Bogom. Enoh je prerokoval, da bo brezbožne ljudi takratnega sveta doletel dan  sodbe. Sedaj, v času Noeta, pa je bila brezbožnost še precej večja. Pravzaprav je bila z Jehovovega stališča zemlja »pokvarjena«, saj je bila polna nasilja. (1. Mojz. 5:22; 6:11; Juda 14, 15) Kaj se je zgodilo, da so se razmere še dodatno poslabšale?

5 Med angeli, Božjimi duhovnimi sinovi, je prišlo do strašne tragedije. Eden od njih se je že dosti pred tem uprl Jehovu. Ker je Jehova obrekoval ter zvabil v greh Adama in Evo, je postal Satan Hudič. V Noetovem času so se začeli upirati Jehovovemu pravičnemu vladanju še drugi angeli. Zapustili so položaj v nebesih, ki so ga dobili od Boga, prišli na zemljo, si nadeli človeško telo in si lepe ženske jemali za žene. Ti ošabni, sebični in uporni angeli so na ljudi učinkovali kakor strup. (1. Mojz. 6:1, 2; Juda 6, 7)

6. Kako so nefili vplivali na svet in kaj se je Jehova odločil narediti?

6 Iz nenaravnih zvez med ženskami in utelešenimi angeli so se rodili hibridni sinovi, ki so bili neobičajno veliki in močni. Sveto pismo jih imenuje nefili, kar pomeni »podiralci« oziroma tisti, ki drugim povzročajo padec. Zaradi teh zlobnih nasilnežev je bil svet čedalje bolj brutalen in brezbožen. Ni čudno, da je Stvarnik sklenil, »da je človekova hudobnost na zemlji zelo velika in da se vse misli človekovega srca nenehno nagibajo k slabemu«. Odločil se je, da bo čez 120 let to hudobno družbo izbrisal s površja zemlje. (Beri 1. Mojzesova 6:3–5.)

7. S katerim izzivom sta se spoprijemala Noe in njegova žena, ko sta morala svoje sinove varovati pred takratnimi slabimi vplivi?

7 Samo predstavljaj si, kako težko je bilo v takšnem svetu imeti družino! Vendar jo je Noe imel. Našel si je dobro ženo. Ko je dopolnil  500 let, sta z ženo imela tri sinove: Sema, Hama in Jafeta. * Skupaj sta jih morala varovati pred vsepovsod razširjenimi slabimi vplivi. Ko so bili njuni otroci še majhni, so do »silakov«, »slavnih ljudi« – kar so nefili v resnici bili – gotovo čutili strah in spoštovanje ter jih občudovali. Noe in njegova žena verjetno nista mogla preprečiti, da otroci ne bi kdaj kaj slišali o junaških podvigih teh velikanov. Vseeno pa sta jih poučevala o privlačni resnici o Bogu Jehovu, o tistem, ki sovraži vsakršno hudobijo. Najbrž sta jim pomagala dojeti, da Jehova boli nasilje in uporno ravnanje, ki se je bohotilo v svetu. (1. Mojz. 6:6)

Noe in njegova žena sta morala svoje sinove obvarovati pred slabimi vplivi.

8. Kako lahko danes modri starši posnemajo zgled Noeta in njegove žene?

8 Starši verjetno prav dobro razumejo Noeta in njegovo ženo, saj je tudi danes svet prežet z nasiljem in uporniškim ravnanjem. V mestih so pogosto zelo razširjene tolpe sprijenih mladostnikov. Celo razvedrilo za otroke utegne biti polno nasilnih vsebin. Modri starši naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zajezili takšen vpliv, zato svoje otroke poučujejo o Jehovu, Bogu miru, ki bo nekega dne odstranil vse nasilje. (Ps. 11:5; 37:10, 11) Pri tem so lahko uspešni, tako kakor sta bila Noe in njegova žena. Njuni sinovi so odrasli v dobre ljudi in so se poročili z ženskami, ki so bile prav tako pripravljene na prvo mesto v življenju postaviti pravega Boga Jehova.

»Naredi si barko«

9., 10. a) Katera Jehovova zapoved je Noetu spremenila življenje? b) Kaj je Jehova razkril Noetu glede oblike in namena barke?

9 Nekega dne se je Noetu življenje za vedno spremenilo. Z njim je spregovoril Jehova. Svojemu ljubljenemu služabniku je povedal, da se je namenil pokončati takratni svet. Zapovedal mu je: »Naredi si barko iz smolnatega lesa.« (1. Mojz. 6:14)

10 Ta barka ni bila ladja, kakor menijo nekateri. Ni imela ne premca ne krme, ne kobilice ne krmila – bila je brez vsake krivine. V bistvu je bila velik zaboj oziroma škatla. Jehova je Noetu povedal natančne mere barke in nekaj podrobnosti glede njene oblike ter mu naročil, naj jo znotraj in zunaj premaže z zemeljsko smolo. Povedal mu je tudi zakaj: »Poslal bom vode potopa na zemljo [. . .]. Vse, kar je na zemlji, bo preminilo.« Z Noetom je sklenil naslednjo zavezo oziroma uradni dogovor: »Pojdi v barko, ti in s teboj tudi tvoji sinovi, tvoja žena in žene tvojih sinov.« Noe je moral v barko privesti tudi predstavnike vseh kopenskih živalskih vrst. Samo tiste živali, ki bodo v barki, bodo preživele prihajajoči potop! (1. Mojz. 6:17–20)

Noe je skupaj s svojo družino delal, da bi izpolnil Božje zapovedi.

11., 12. Pred katero velikansko nalogo se je znašel Noe in kako se je odzval nanjo?

 11 Noe se je znašel pred velikansko nalogo. Barka naj bi bila gromozanska: dolga naj bi bila kakšnih 133 metrov, široka 22 metrov in visoka 13 metrov. Bila je dosti večja kakor največje čezoceanske lesene ladje, ki so jih kdaj zgradili. Ali je Noe odstopil od svoje naloge, se pritoževal, češ da je pretežka, ali spremenil kakšno podrobnost, da bi si tako olajšal delo? Na to nam odgovarja Biblija, ko pravi: »Noe je naredil vse, kar mu je Bog zapovedal. Storil je natanko tako.« (1. Mojz. 6:22)

12 Gradnja je trajala dolga leta, morda 40 do 50 let. Treba je bilo podreti veliko dreves, zvleči hlode na eno mesto ter jih obtesati v tramove, jih oblikovati in spojiti. Barka naj bi imela tri etaže, več predelkov in ob strani vrata. Po vsej verjetnosti so bila tik pod vrhom barke okna, streha pa je bila najbrž na sredini rahlo dvignjena, tako da je voda lahko odtekala. (1. Mojz. 6:14–16)

13. Katero delo, ki ga je Noe opravljal, je bilo celo še bolj zahtevno od same gradnje barke in kako so se ljudje odzvali nanj?

13 Medtem ko so leta minevala in je barka dobivala obliko, je Noe nedvomno moral biti zelo vesel, da mu pri gradnji pomaga njegova družina. Moral pa je delati še nekaj, kar je bilo mogoče še celo bolj zahtevno od same gradnje. Biblija nam pove, da je bil Noe »oznanjevalec pravičnosti«. (Beri 2. Petrovo 2:5.) Pogumno je vodil svojo družino v prizadevanju, da bi ljudi v takratni hudobni, brezbožni družbi opozorili pred uničenjem, ki jim je pretilo. Kako so se ti ljudje odzvali na opozorilo? Po besedah Jezusa Kristusa se zanj »niso zmenili«. Jezus je še pojasnil, da je bilo to zato, ker so bili zelo zaposleni z vsakodnevnimi dejavnostmi – jedli so, pili in se poročali. (Mat. 24:37–39) Nedvomno so se mnogi od njih Noetu in njegovi družini posmehovali. Nekateri so jim morda grozili, so bili do njih nasilni in mogoče so celo skušali sabotirati gradnjo barke.

Ljudje so se Noetu posmehovali in se niso zmenili za njegova opozorila kljub dokazom, da ga Bog blagoslavlja.

14. Kaj se lahko današnje krščanske družine naučijo od Noeta in njegove družine?

14 Vendar Noe in njegova družina niso odnehali. Še naprej so zvesto vztrajali, čeprav so živeli v svetu, ki je imel njihovo poslanstvo za ničvredno, zgrešeno oziroma neumno. Današnje krščanske družine se lahko glede vere veliko naučijo od Noeta in njegove družine. Navsezadnje živimo v času, ki mu Sveto pismo pravi »zadnji dnevi« te svetovne stvarnosti. (2. Tim. 3:1) Jezus je rekel, da bo obdobje, v katerem živimo, ravno takšno kakor obdobje, v katerem je Noe gradil barko. Kristjani bi se morali spomniti na Noeta, kadar so ljudje do sporočila o Božjem kraljestvu brezbrižni, se mu posmehujejo ali se nanj odzovejo celo s preganjanjem. Nismo namreč prvi, ki to doživljamo.

 »Pojdi v barko«

15. Kdo vse je umrl Noetu, ko je bil star že skoraj 600 let?

15 Minilo je nekaj desetletij in barka je postopoma dobivala svojo končno podobo. Ko je bil Noe star že skoraj 600 let, mu je smrt vzela nekatere drage sorodnike. Umrl mu je oče Lameh. * Pet let kasneje je v starosti 969 let umrl Lamehov oče, Noetov dedek Metuzalem, ki je glede na svetopisemske podatke dočakal najvišjo starost izmed vseh ljudi. (1. Mojz. 5:27) Metuzalem in Lameh sta bila sodobnika prvega človeka Adama.

16., 17. a) Katero novo navodilo je prejel Noe, ko je bil star 600 let? b) Opiši nepozaben prizor, ki so mu bili priča Noe in njegova družina.

16 Ko je bil očak Noe star 600 let, je od Boga Jehova prejel novo navodilo: »Pojdi v barko, ti in vsi tvoji domači.« Takrat mu je Bog tudi naročil, naj v barko privede vse vrste živali: od čistih, ki so bile primerne za žrtvovanje, po sedem, od drugih pa po dve. (1. Mojz. 7:1–3)

17 To je moral biti nepozaben prizor. Z obzorja se je stekala reka živali – ene so hodile, druge letele, spet tretje so se plazile, racale ali štorkljale – vse pa so bile tako osupljivo različnega vedenja, velikosti in oblik, da se človeku kar zvrti v glavi. Če mislimo, da je moral ubogi Noe vse te divje živali spraviti v ogrado,  jim prigovarjati oziroma se jim kakor koli dobrikati, zato da bi vstopile v zanje bolj ali manj utesnjeno barko, se močno motimo. Svetopisemsko poročilo pravi, da so prišle k njemu v barko. (1. Mojz. 7:9)

18., 19. a) Kako bi lahko odgovorili na vprašanja skeptikov glede dogodkov v Noetovem času? b) Kako je iz tega, kako se je Jehova odločil rešiti živali, razvidna njegova modrost?

18 Nekateri skeptiki bodo morda vprašali: »Kako se je lahko zgodilo kaj takega? In kako so lahko vse te živali bivale v sožitju in miru pod eno streho?« Razmisli o naslednjem: Ali Stvarnik vsega vesolja res ne bi imel toliko moči, da bi nadzoroval živali in celo povzročil, da bi bile krotke in ubogljive, če bi bilo to treba? Spomni se, da je Bog Jehova ustvaril vse živali, veliko kasneje pa je tudi razdelil Rdeče morje in povzročil, da je sonce obstalo. Ali potem ne bi mogel storiti prav vsega, kar je opisano v poročilu o Noetu? Gotovo bi lahko, in tudi je!

19 Seveda bi lahko Bog rešil živali tudi kako drugače. Toda v svoji modrosti je ravnal tako, kot se je odločil že na začetku človeške zgodovine, ko je ljudem zaupal skrb za vsa živa bitja na zemlji. (1. Mojz. 1:28) Mnogi starši danes s pomočjo Noetove zgodbe učijo svoje otroke o tem, da Jehova ceni živali in ljudi, delo svojih rok.

20. S čim so se Noe in njegova družina verjetno ukvarjali v zadnjem tednu pred potopom?

20 Jehova je Noetu povedal, da bo potop čez en teden. V tem času je moralo biti v Noetovi družini zelo živahno. Samo zamisli  si, koliko dela so morali opraviti, da so bile vse živali in njihova hrana lepo spravljene na svojem mestu v barki, pa tudi hrana za celotno družino in njena lastnina. Noetova žena in snahe so se verjetno ukvarjale predvsem s tem, da so barko uredile v kar se da prijeten dom.

21., 22. a) Zakaj ne bi smeli biti presenečeni nad brezbrižnostjo ljudi v Noetovih dneh? b) Kdaj se je posmehovanje, ki so mu bili izpostavljeni Noe in njegova družina, nehalo?

21 Kako pa je bilo z ljudmi okoli njih? Še vedno »se niso zmenili«, in to kljub vsem dokazom, da Jehova blagoslavlja Noeta in njegova prizadevanja. Hočeš nočeš so morali opaziti živali, ki so se stekale v barko. Vendar nas njihova brezbrižnost ne bi smela presenetiti. Tudi danes se ljudje ne zmenijo za celo kopico dokazov, da živimo v zadnjih dneh te svetovne stvarnosti. In kot je napovedal apostol Peter, so se pojavili zasmehovalci s svojim zasmehovanjem, ki se rogajo tistim, ki upoštevajo Božje opozorilo. (Beri 2. Petrovo 3:3–6.) Najbrž so se ljudje tako posmehovali tudi Noetu in njegovi družini.

22 Kdaj pa so se nehali posmehovati? Poročilo nam pove, da je takrat, ko je Noe s svojo družino in živalmi stopil v barko, »Jehova za njim zaprl vrata«. Če je bil kateri od zasmehovalcev tedaj kje v bližini, ga je to Božje dejanje gotovo utišalo. Če pa ga ni, ga je dež, ki je začel padati. In je padal in padal ter poplavil ves svet, prav kakor je Jehova rekel, da bo. (1. Mojz. 7:16–21)

23. a) Kako vemo, da se Jehova ni veselil smrti hudobnih ljudi v Noetovih dneh? b) Zakaj je modro, da danes posnemamo Noetovo vero?

23 Ali se je Jehova veselil smrti hudobnih ljudi? Nikakor ne! (Ezek. 33:11) Pred potopom jim je dal obilo priložnosti, da bi se spremenili in delali to, kar je prav. Ali bi to res lahko storili? Na to nam odgovarja Noetovo življenje. Noe je s tem, da je hodil z Jehovom in ga v vsem ubogal, pokazal, da je mogoče preživeti potop. V tem smislu je s svojo vero obsodil takratni svet. Zaradi njegove vere je bila hudobija takratnih ljudi še bolj očitna. S svojo vero je obvaroval sebe in svojo družino. Če boš imel takšno vero kakor Noe, boš tudi ti lahko koristil sebi in tistim, ki jih imaš rad. Podobno kakor on lahko tudi ti hodiš skozi življenje skupaj z Bogom Jehovom in ga imaš za svojega prijatelja. In to prijateljstvo lahko traja vso večnost!

^ odst. 7 Ljudje so v tistih časih živeli dosti dlje kakor mi danes. To pa očitno zato, ker so bili bližje vitalnosti in popolnosti, ki sta ju Adam in Eva nekoč imela, a sta ju izgubila.

^ odst. 15 Lameh je dal svojemu sinu ime Noe, kar verjetno pomeni »počitek« ali »tolažba«, in napovedal, da bo Noe izpolnil to, kar pomeni njegovo ime, tako da bo človeštvo vodil v počitek od napornega dela na zemlji, ki jo je Jehova preklel. (1. Mojz. 5:28, 29) Lameh ni živel tako dolgo, da bi videl izpolnitev svoje napovedi. Noetova mati, bratje in sestre so življenje verjetno izgubili v vesoljnem potopu.

Spoznajte več

Bog je obvaroval Noeta in še sedem drugih

Kako je Noe z družino preživel najmračnejšo uro, kar jih je človeštvo kdaj prestalo?