Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Posnemajmo njihovo vero

 OSEMNAJSTO POGLAVJE

V srcu je »premišljevala, kaj naj bi to pomenilo«

V srcu je »premišljevala, kaj naj bi to pomenilo«

1., 2. Opiši Marijino potovanje in pojasni, zakaj je bilo zanjo nelagodno.

MARIJA se je nelagodno presedala na hrbtu majhnega tovornega živinčeta. Za njo je bilo že več ur ježe. Tik pred njo je vztrajno hodil Jožef in jo vodil po poti, ki je peljala tja daleč v Betlehem. Znova je začutila, kako se v njej premika novo življenje.

2 Marija je bila visoko noseča, saj v Bibliji piše, da je bila »že proti koncu svoje nosečnosti«. (Luk. 2:5) Ko se je par pomikal mimo polj, na katerih so kmetje orali ali pa sejali, so nekateri od njih morda dvignili pogled in se spraševali, zakaj se je ženska v takšnem stanju odpravila na pot. Kaj je Marijo gnalo tako daleč od doma v Nazaretu?

3. Katero nalogo je prejela Marija in kaj se bomo skušali naučiti o njej?

3 Vse se je pričelo že mesece prej, takrat ko je ta mlada Judinja prejela nalogo, ki ji ni bilo enake v vsej človeški zgodovini. Rodila naj bi otroka, ki bo postal Mesija, Božji Sin! (Luk. 1:35) Ko je bil že blizu čas poroda, se je zgodilo, da je morala oditi na to potovanje. Pri tem je bila večkrat preizkušena njena vera. Poglejmo si, kaj ji je pomagalo, da je ostala duhovno močna.

Potovanje v Betlehem

4., 5. a) Zakaj sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem? b) Katera prerokba se je izpolnila z odlokom, ki ga je izdal cesar?

4 Jožef in Marija nista bila edina, ki sta takrat potovala. Malo pred tem je cesar Avgust odredil deželni popis prebivalstva in ljudje so morali, da ugodijo tej zahtevi, odpotovati v mesto, iz katerega je izhajal njihov rod. Kako se je odzval Jožef? V poročilu beremo, da je »tudi Jožef krenil iz Galileje, iz Názareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, saj je bil iz Davidove hiše in družine«. (Luk. 2:1–4)

5 Ni bilo naključje, da je cesar ravno v tem obdobju izdal ta odlok. Prerokba, ki je bila napisana kakšnih sedem stoletij  prej, je napovedovala, da se bo Mesija rodil v Betlehemu. Zanimivo je, da je zgolj 11 kilometrov od Nazareta ležalo mesto, ki se je imenovalo Betlehem. Toda prerokba je natančno napovedovala, da bo Mesija prišel iz »Betlehema Efráte«. (Beri Miha 5:2.) Da bi popotniki prišli do te male vasi, so morali prehoditi kakih 130 kilometrov po cesti, ki se je vila med griči Samarije. To je bil Betlehem, v katerem se je moral zglasiti Jožef, saj je od tam izhajala družina kralja Davida – družina, kateri sta pripadala tako Jožef kot njegova mlada žena.

6., 7. a) Zakaj je bilo za Marijo potovanje v Betlehem verjetno naporno? b) Kakšno spremembo pri sprejemanju odločitev je za Marijo pomenilo to, da je bila Jožefova žena? (Glej tudi podčrtno opombo.)

6 Ali bo Marija podprla Jožefovo odločitev, da se gresta popisat? Navsezadnje bi bilo potovanje zanjo naporno. Najverjetneje je bil začetek jeseni, tako da je bilo moč pričakovati blago deževje, ker se je sušno obdobje postopno iztekalo. Poleg tega Betlehem leži kar visoko, na višini več kot 760 metrov – to bi bil precejšen vzpon in naporen konec večdnevnega potovanja. Nemara bi potovanje trajalo dlje kot običajno, saj bi Marija zaradi svojega stanja morda morala velikokrat počivati. Še zlasti v takšnem stanju bi si mlada ženska verjetno želela ostati doma,  kjer ima prijateljice in sorodnike, ki so pripravljeni pomagati, ko se pričnejo porodne bolečine. Nedvomno je bil za takšno pot potreben pogum.

Potovanje v Betlehem ni bilo enostavno.

7 Vendar Luka zapiše, da je Jožef odšel, da bi se »dal popisat skupaj z Marijo«. Pribeleži tudi, da jo je »dobil za ženo, kakor mu je bilo obljubljeno«. (Luk. 2:4, 5) Biti Jožefova žena je za Marijo pomenilo veliko spremembo pri sprejemanju odločitev. Na svojega moža je gledala kot na poglavarja njune družine, sprejela pa je tudi od Boga dano vlogo pomočnice, tako da je podpirala njegove odločitve. * Torej je to morebitno preizkušnjo vere premagala preprosto s poslušnostjo.

8. a) Kaj je še morda motiviralo Marijo, da je z Jožefom šla v Betlehem? b) V čem je Marija svetel zgled zvestim ljudem?

8 Kaj pa je morda še motiviralo Marijo, da je bila poslušna? Ali je vedela za prerokbo, da bo Betlehem Mesijev rojstni kraj? Biblija nam tega ne razkrije. Vendar te možnosti ne moremo kar odpisati, saj je bilo to dejstvo očitno splošno znano med verskimi voditelji in celo med običajnimi ljudmi. (Mat. 2:1–7;  Jan. 7:40–42) In kar se tiče poznavanja Svetega pisma, je bila Marija vse prej kot nevedna. (Luk. 1:46–55) Najsibo da se je odločila za potovanje, ker je želela ubogati svojega moža, upoštevati cesarjevo odredbo, izpolniti Jehovovo prerokbo ali pa je šlo za skupek teh dejavnikov, je s tem dala izreden zgled. Jehova zelo ceni ponižnega in poslušnega duha, tako pri moških kot pri ženskah. Danes, ko se pogosto zdi, da je podredljivost ena izmed najmanj cenjenih lastnosti, je Marija svetel zgled vsem zvestim ljudem.

Kristusovo rojstvo

9., 10. a) O čem sta verjetno razmišljala Marija in Jožef, ko sta se bližala Betlehemu? b) Zakaj sta se nastanila v hlevu?

9 Mariji je gotovo odleglo, ko je uzrla Betlehem. Medtem ko sta se z Jožefom pomikala po pobočjih, mimo nasadov oljk – njihovi plodovi so se spravljali med zadnjimi – sta verjetno premišljevala o zgodovini te vasice. Bila je preveč nepomembna, da bi jo omenjali med Judovimi mesti, prav kakor je napovedal prerok Miha, toda bila je rojstni kraj Boaza, Naomi in pozneje Davida, vsega skupaj več kot tisoč let prej.

10 Ko sta prišla v vasico, sta ugotovila, da je že nabito polna. Še drugi so se prišli popisat, zato zanju v prenočišču ni bilo prostora. * Nista imela druge izbire, kot da sta se čez noč nastanila v hlevu. Lahko si samo zamislimo, kako zaskrbljen je bil Jožef, ko je videl, da njegova žena občuti močne bolečine, kakršnih prej sploh ni poznala, in da se še stopnjujejo. Tukaj, kjer bi si človek najmanj želel, se je pričel porod.

11. a) Zakaj se lahko marsikatera ženska poistoveti z Marijo? b) Čigav »prvorojenec« je bil Jezus?

11 Marsikatera ženska se lahko poistoveti z Marijo. Kakšnih 4000 let prej je Jehova napovedal, da bodo ženske zaradi podedovanega greha med porodom občutile bolečino. (1. Mojz. 3:16) Nobenega dokaza ni, da bi bila Marija glede tega kakšna izjema. Luka zagrne ta dogodek s tančico zasebnosti, ko v svojem poročilu preprosto zapiše: »Rodila je sina, prvorojenca.« (Luk. 2:7) Da, rodila je svojega »prvorojenca« – prvega izmed svojih najmanj sedmih otrok. (Mar. 6:3) Toda ta se bo vedno razlikoval od drugih. Ne samo, da je bil njen prvorojenec, temveč je bil tudi Jehovov »prvorojenec vsega stvarstva«, Božji edinorojeni Sin! (Kol. 1:15)

12. Kam je Marija položila otroka ter kako se to razlikuje od upodobitev in uprizoritev Jezusovega rojstva?

 12 V tem poročilu zasledimo znamenito podrobnost, da je Marija malega Jezusa »povila in položila v jasli«. (Luk. 2:7) Upodobitve in uprizoritve Jezusovega rojstva po vsem svetu predstavljajo ta dogodek pretirano čustveno. Toda razmislimo o tem stvarno. Jasli so korito s krmo, iz katerega jedo živali na kmetiji. Ne pozabimo, da se je družina nastanila v hlevu, prostoru, za katerega bi težko rekli, da je znan po svežem zraku ali higieni – pa najsibo takrat ali danes. Razumsko gledano, kateri starši bi izbrali takšen prostor za rojstvo otroka, če bi imeli kako drugo možnost? Večina staršev hoče najboljše za svoje otroke. Koliko bolj sta si Marija in Jožef to želela za Božjega Sina!

13. a) V kakšnem smislu sta Marija in Jožef s tem, kar sta imela, naredila najboljše, kar sta lahko? b) Katerim stvarem danes modri starši dajejo prednost, s čimer posnemajo Jožefa in Marijo?

13 Toda nista dovolila, da bi zaradi omejenih sredstev postala zagrenjena. S tem, kar sta imela, sta enostavno naredila najboljše, kar sta lahko. Bodimo pozorni, da je sama Marija negovala novorojenčka, ga tesno povila in nato previdno položila spat v jasli ter tako poskrbela, da bo na varnem in na toplem. Marija ni dovolila, da bi jo zaskrbljenost nad trenutnimi okoliščinami odvrnila od tega, da bi storila najboljše, kar je lahko. Oba z Jožefom sta vedela tudi, da je najpomembnejše, kar lahko storita za otroka, to, da zanj skrbita duhovno. (Beri 5. Mojzesova 6:6–8.) Danes modri starši dajejo prednost podobnim stvarem, ko vzgajajo svoje otroke v tem duhovno osiromašenem svetu.

Ohrabrujoč obisk

14., 15. a) Zakaj so pastirji želeli videti otroka? b) Kaj so pastirji naredili, ko so videli novorojenčka ležati v jaslih?

14 Mir, ki je bil v hlevu, je skalil nenaden živžav. Vanj so prihiteli pastirji, željni videti družino in predvsem otroka. Prekipevali so od vznemirjenja in njihovi obrazi so žareli od veselja. Prihiteli so s pobočij, na katerih so bivali skupaj s svojimi čredami. * Začudenima staršema so povedali, kaj čudovitega so ravnokar doživeli. Na pobočju se jim je med nočno stražo  iznenada prikazal angel. Obsijala jih je Jehovova slava in angel jim je povedal, da se je v Betlehemu pravkar rodil Kristus oziroma Mesija. Tam bodo našli otroka, povitega in položenega v jasli. Nato se je zgodilo še nekaj bolj veličastnega – pojavilo se je veliko angelov, ki so peli slavo Bogu! (Luk. 2:8–14)

15 Ni čudno, da so ti ponižni možje pohiteli v Betlehem! Gotovo so bili navdušeni, ko so videli novorojenčka ležati v jaslih, točno kakor jim je povedal angel. Te dobre novice niso obdržali zase, ampak so »povedali vse [. . .]. In vsi, ki so to slišali, so se čudili temu, kar so pastirji povedali.« (Luk. 2:17, 18) Kaže, da so verski voditelji takratnih dni na pastirje gledali zviška. Toda jasno je bilo, da Jehova ceni te ponižne in zveste može. Kako pa je ta obisk deloval na Marijo?

Jehova je očitno cenil ponižne in zveste pastirje.

16. Kako je Marija kazala, da je bila človek, ki poglobljeno premišljuje, in kateri dejavnik je bil odločilen za njeno vero?

16 Marija je bila prav gotovo izčrpana od napornega poroda, vendar je pozorno poslušala vsako besedo. Storila pa je še nekaj: »Vse te besede [je] shranila in v srcu premišljevala, kaj naj bi to pomenilo.« (Luk. 2:19) Ta mlada ženska je resnično bila človek, ki poglobljeno premišljuje. Vedela je, da je bilo to angelsko oznanilo pomembno. Njen Bog, Jehova, je hotel, da ve in razume, kdo je njen sin in kakšno pomembno vlogo ima. Zato ni samo poslušala. Te besede je shranila v srcu, da bi lahko o njih premišljevala znova in znova v mesecih in letih, ki bodo še prišla. To je bil odločilni dejavnik za vero, ki jo je kazala vse svoje življenje. (Beri Hebrejcem 11:1.)

Marija je pozorno poslušala pastirje in njihove besede shranila v svojem srcu.

17. Kako lahko posnemamo Marijin zgled, ko gre za duhovne resnice?

17 Bomo posnemali Marijin zgled? Jehova je strani svoje Besede zapolnil s pomembnimi duhovnimi resnicami. Toda te resnice nam koristijo le, če jim posvečamo pozornost. To pa storimo tako, da redno beremo Biblijo – ne zgolj kot literarno delo, temveč kot navdihnjeno Božjo Besedo. (2. Tim. 3:16) Nato moramo, tako kot Marija, shraniti v svojem srcu duhovne misli in premišljevati, kaj pomenijo. Če bomo poglobljeno premišljevali o tem, kar beremo v Bibliji, in razmišljali, kako lahko še bolj udejanjamo Jehovove nasvete, bomo oskrbeli svojo vero s tem, kar potrebuje, da bi rastla.

 Še več nepozabnih misli

18. a) Kako sta Marija in Jožef v prvih dneh po Jezusovem rojstvu upoštevala Mojzesovo postavo? b) Kaj je žrtev, ki sta jo darovala v templju, razkrivala o njunem finančnem stanju?

18 Marija in Jožef sta dala dojenčka, kakor je zahtevala Mojzesova postava, obrezati osmi dan po rojstvu in ga poimenovala Jezus, kot je bilo naročeno. (Luk. 1:31) Potem sta ga 40. dan odnesla iz Betlehema v tempelj v Jeruzalemu, skoraj deset kilometrov stran, in tam darovala očiščevalno žrtev, ki je bila v Postavi predvidena za revnejše ljudi – dve grlici ali dva goloba. Če ju je bilo sram, ker nista mogla darovati ovna in grlice, ki so si ju lahko privoščili drugi starši, sta te občutke izrinila iz misli. Kakor koli že, tam sta bila močno spodbujena. (Luk. 2:21–24)

19. a) Kaj je Simeon povedal Mariji, kar je lahko shranila v svojem srcu? b) Kako se je odzvala Ana, ko je videla Jezusa?

19 K njima je pristopil ostareli mož, ki mu je bilo ime Simeon, in Mariji povedal še več duhovnih misli, ki jih je lahko shranila v srcu. Obljubljeno mu je bilo, da bo pred smrtjo videl Mesija, in Jehovov sveti duh mu je dal razumeti, da je mali Jezus napovedani Rešitelj. Marijo je tudi opozoril na bolečino, ki jo bo nekega dne morala prestajati. Dejal ji je, da se bo počutila, kakor če bi jo prebodel dolg meč. (Luk. 2:25–35) Ta mračna napoved ji je morda pomagala zdržati boleče obdobje, ki je prišlo  dobra tri desetletja pozneje. Za Simeonom je malega Jezusa videla prerokinja Ana in pričela o njem govoriti vsem, ki so upali na odrešitev Jeruzalema. (Beri Luka 2:36–38.)

Marija in Jožef sta bila zelo spodbujena v Jehovovem templju v Jeruzalemu.

20. Kako se je to, da sta Jožef in Marija prinesla Jezusa v tempelj v Jeruzalemu, izkazalo za dobro odločitev?

20 Kako dobro, da sta se Jožef in Marija odločila prinesti svojega dojenčka v Jehovov tempelj v Jeruzalemu! Tako sta svojemu sinu dala dobro popotnico za življenje, v katerem je zvesto obiskoval Jehovov tempelj. Tam sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, in bila deležna pouka in spodbud. Ko je Marija tistega dne zapuščala tempelj, je bila njena vera gotovo močnejša, njeno srce pa polno duhovnih misli, o katerih je lahko poglobljeno premišljevala in se pogovarjala z drugimi.

21. Kaj lahko delamo, da bi bila naša vera še močnejša, kot je to počela Marija?

21 Lepo je videti, da današnji starši posnemajo ta zgled. Pri Jehovovih pričah starši zvesto skrbijo za to, da so njihovi otroci prisotni na krščanskih shodih. Takšni starši storijo, kar lahko, in z besedami spodbujajo sovernike. Domov pa se vračajo močnejši, srečnejši in polni dobrih misli, ki jih lahko delijo z drugimi. Kakšno veselje se je srečevati z njimi na shodih! Če bomo to delali, bomo ugotovili, da naša vera, podobno kot Marijina, postaja še močnejša.

^ odst. 7 Bodi pozoren na razliko med tem odlomkom in odlomkom, ki opisuje njeno prejšnje potovanje in zapiše, da se je »Marija [. . .] odpravila« obiskat Elizabeto. (Luk. 1:39) Marija je bila takrat z Jožefom zaročena, ne pa še poročena, zato se glede tega morda ni posvetovala z njim. Potem ko sta se poročila, pa Luka pobude za njuno skupno potovanje ne pripiše Mariji, ampak Jožefu.

^ odst. 10 V tistih dneh je bila navada, da so v mestih priskrbeli prenočišče za popotnike in potujoče karavane.

^ odst. 14 Dejstvo, da so pastirji takrat bivali na prostem s svojimi čredami, potrjuje to, kar kaže biblijska kronologija: Kristus se ni rodil decembra, ko črede prenočujejo kje v zavetju bližje doma, temveč nekje v začetku oktobra.