Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Učim se iz Svetega pisma

 87. POGLAVJE

Jezusova zadnja večerja

Jezusova zadnja večerja

Judje so vsako leto 14. dan meseca nisana praznovali pasho. S tem so se spominjali, kako jih je Jehova rešil iz suženjstva v Egiptu in jih pripeljal v Obljubljeno deželo. Leta 33 n. št. je Jezus praznoval pasho skupaj s svojimi apostoli v zgornji sobi neke hiše v Jeruzalemu. Ko so že skoraj pojedli, je Jezus rekel: »Eden od vas me bo izdal.« Apostoli so ga začudeno vprašali: »Kdo pa?« Odgovoril jim je: »Tisti, ki mu bom dal ta kos kruha.« Nato je tisti kos dal Judu Iškarijotu. Juda je takoj vstal in odšel iz sobe.

Jezus je nato izrekel molitev, razlomil kruh in ga dal preostalim apostolom. Dejal je: »Jejte ta kruh. Predstavlja moje telo, ki ga bom daroval za vas.« Zatem se je v molitvi zahvalil še za vino in ga dal apostolom. Rekel je: »Pijte to vino. Predstavlja mojo kri, ki jo bom daroval za to, da bi ljudem lahko bili odpuščeni grehi. Obljubim vam, da boste z menoj v nebesih vladali kot kralji. Vsako leto delajte to meni v spomin.« Še danes se Jezusovi sledilci vsako leto na ta večer zberejo skupaj. Ta dogodek imenujemo Gospodova večerja.

 Apostoli so se po večerji začeli prepirati med seboj, kdo od njih je najpomembnejši. Toda Jezus jim je rekel: »Največji med vami je tisti, ki se ima za najmlajšega, za najmanj pomembnega.

Vi ste moji prijatelji. Vedno vam povem vse, kar moj Oče želi, da vam povem. Kmalu bom odšel k njemu v nebesa. Vi pa boste ostali tukaj, in če se boste imeli radi med seboj, bodo ljudje vedeli, da ste moji učenci. Tako kot sem jaz ljubil vas, morate tudi vi ljubiti drug drugega.«

Na koncu je Jezus v molitvi prosil Jehova, naj varuje vse učence. Prosil ga je tudi, naj jim pomaga, da bodo med seboj sodelovali v miru. Molil je, da bi bilo posvečeno Jehovovo ime. Nato so vsi skupaj zapeli hvalnice Jehovu in šli ven. Kmalu zatem je bil Jezus aretiran.

»Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče se je odločil, da vam dá kraljestvo.« (Luka 12:32)