Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Letopis Jehovovih prič 2016

Izrael: Oznanjevanje Božjega kraljestva s tablico

 VSESVETOVNO OZNANJEVANJE IN POUČEVANJE

Azija

Azija
  • ŠTEVILO DEŽEL 49

  • ŠTEVILO PREBIVALCEV 4.409,131.383

  • ŠTEVILO OZNANJEVALCEV 718.716

  • ŠTEVILO SVETOPISEMSKIH TEČAJEV 766.364

Sto ur za sto let

V neki azijski državi je svetopisemski tečaj sprejela dobro znana televizijska igralka in manekenka. Takoj je začela udejanjati naučeno ter se znebila spiritistične literature in budističnih podob.

Ena izmed njenih tesnih sodelavk ji je prigovarjala: »Zakaj ne bi vsaj za tri leta nehala preučevati in se osredotočila  na svojo kariero? Nato pa lahko spet začneš preučevati.«

Ženska ji je odgovorila: »Celo življenje sem iskala Jehova. Zakaj bi potem s tem, da bi ga spoznavala, odlašala še naslednja tri leta?«

Ravno v tistem tednu, ko bi morala prvič sodelovati v Teokratični strežbeni šoli, je z njo stopilo v stik neko filmsko podjetje. Ponudili so ji donosno štiriletno pogodbo, vendar pod pogojem, da bi sprejela vsako ponujeno filmsko vlogo. Ponudbo je zavrnila. Maja 2014 je postala nekrščena oznanjevalka in odločila se je, da bo avgusta oznanjevanju posvetila 100 ur. Ko so jo vprašali, zakaj se je tako odločila, je odgovorila: »Stoletnico Jezusovega kraljevanja želim proslaviti tako, da za vsako leto kraljevanja oznanjujem eno uro.« Svoj cilj je dosegla. Januarja 2015 se je krstila in sedaj služi kot pomožna pionirka.

Noč v zaporu so najbolje izkoristile

V Šrilanki so štiri sestre z avtobusom odšle oznanjevat na nedodeljeno področje, na katerem so živeli predvsem budisti. Drugi dan oznanjevanja sta začela sestre nadlegovati menih in taksist. Kmalu jih je obkrožilo kakih 30 jeznih ljudi. Prišli so policisti in sestre odpeljali na policijsko postajo in tam so jih, ne da bi proti njim imeli kakršne koli obtožbe, čez noč pridržali v celicah. Zaprli so jih med najhujše kriminalce, kjer so bile izpostavljene žaljivkam in grdemu govorjenju, vseeno pa so se jim v zaporu ponudile priložnosti za  pričevanje. Ena od sester je rekla: »Zaprta sem bila z morilci, vendar sem jim lahko govorila o resnici. Začudeni so bili, da sem bila tam, in imeli so mnogo vprašanj glede mojega verovanja. Neki zapornik me je celo vprašal: ‚Kako to, da si tako vesela?‘«

Šrilanka: Štiri sestre so se z avtobusom pripeljale oznanjevat na nedodeljeno področje.

Pri šrilanškem Vrhovnem sodišču smo že sprožili pravni postopek proti policiji zaradi neutemeljenega pridržanja in s tem kršenja temeljnih pravic. Postopek je še v teku.

Pomoč ženski, ki je priklenjena na posteljo

Mičiko, pionirka iz Japonske, je s starejšo žensko v bolnišnici vodila svetopisemski tečaj v znakovnem jeziku. Mičiko je osebje vprašala, ali bi lahko govorila še s katerim drugim pacientom. Zatem je obiskala Kazumi, žensko, ki sliši, vendar ne more govoriti. Kazumi je imela pri starosti 23 let prometno nesrečo in že vse od takrat je priklenjena na posteljo ter ne more požirati hrane niti piti vode. Imela je mnogo vprašanj in je z veseljem sprejela svetopisemski tečaj.

Japonska: Kazumi rada piše prisrčna, spodbudna pisma.

Mičiko je postavljala vprašanja, Kazumi pa je z rokami pokazala na odgovore v odstavkih ali jih izpisala. Ko je Kazumi dobila mobilni telefon, je Mičiko lahko z njo vsako jutro pregledala dnevni stavek. Kazumi je sicer fizično slabela, toda duhovno je čedalje bolj rasla in izrazila željo, da bi postala Jehovova priča. Po 13 letih preučevanja je pri starosti 61 let končno postala nekrščena oznanjevalka.

 Ker je priklenjena na posteljo, je občina poskrbela, da lahko posluša vse shode in zbore. Vnaprej pripravi tudi komentarje, različne sestre pa jih na shodu preberejo.

Vsem svetopisemskim učencem, ki obiskujejo shode, napiše prisrčna, spodbudna pisma, ki so namenjena prav njim osebno. Oznanjuje bolnišničnemu osebju in ljudem, ki jo obiščejo. Ponavadi jim reče: »Če boste preučevali Sveto pismo, boste srečni.«

Menih spozna resnico

Ko je neka sestra v eni od držav jugovzhodne Azije šla v bolnišnico k okulistu, je tam srečala meniha. Sestra je meniha vprašala: »Ali želite biti popolnoma zdravi in večno živeti v čudovitem okolju?« Z njim se  je zapletla v prijeten pogovor in mu dala brošuro Poslušajte Boga. Menih ji je dal svojo telefonsko številko in ona jo je posredovala nekemu bratu v občini. Brat je nedolgo zatem stopil v stik z menihom in ga povabil na posebni govor. Menih je na shodu nadvse užival, še zlasti v petju kraljestvenih pesmi. Zelo prevzet je bil tudi nad tem, da so ga vsi tako prisrčno sprejeli.

Menih je brata vprašal, ali imajo Priče teološke fakultete oziroma semenišča, in brat mu je pojasnil, da vodimo svetopisemske tečaje, in mu tak tečaj tudi ponudil. Do naslednjega tedna je menih že sam preučil 1. poglavje v knjigi Kaj Sveto pismo v resnici uči?. Nadaljeval je tečaj, začel obiskovati shode in tudi komentiral na Preučevanju Stražnega stolpa.

Ko je obiskal okrajni zbor, ga je predstavnik podružničnega urada povabil, naj obišče Betel. Naslednji teden se je menih odpravil na kakih 10 ur dolgo pot v Betel, in tam so ga prisrčno sprejeli. Konec februarja 2015 je zapustil samostanski red in zdaj še naprej preučuje Sveto pismo ter sodeluje na krščanskih shodih.

Izgubljena, vendar spet najdena

Pred kratkim je bil v severovzhodno Indijo, kjer se dobra novica ni oznanjevala že mnogo let, poslan zakonski par pionirjev. Pionirja sta tam našla veliko ljudi, ki so se zanimali za resnico, zato sta želela najti primeren prostor za shode. Na poti do nekega svetopisemskega tečaja sta opazila stavbo, ki je bila še v gradnji, in sta razmišljala, da bi bilo dobro poizvedeti kaj več o njej. Čeprav sta šla že malo naprej po poti, sta se  odločila iti nazaj. Za stavbo sta srečala starejšo žensko in ji povedala, da sta Jehovovi priči. Obraz ji je zažarel od veselja. »Tudi jaz sem Jehovova priča,« je rekla ter brata in sestro prisrčno povabila v hišo. Pokazala jima je svojo zbirko literature iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Že pred 30 leti je preučevala z dvema pionirjema in kljub nasprotovanju moža obiskala nekaj shodov. Bila je prepričana, da je našla resnico, toda ko sta kasneje pionirja zapustila to področje, je izgubila stik z organizacijo. Vsi njeni otroci so postali člani različnih cerkva, ona pa ni hotela hoditi v nobeno od njih.

Indija: Neka zainteresirana gospa kaže svojo zbirko literature iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.

 Zadnje čase so otroci začeli pritiskati nanjo, naj se pridruži Katoliški cerkvi, da bo lahko ob smrti imela katoliški pogreb. Njena sestra je celo vztrajala pri tem, da jo odpelje v cerkev, da glede tega uredi vse potrebno, toda na poti tja je prišlo do prometnega zastoja, in sta se morali vrniti domov. Sestra ji je rekla, da bosta šli spet naslednji dan, vendar je zbolela. In prav to popoldne sta zainteresirano žensko obiskala pionirja! Ženska zdaj spet preučuje Sveto pismo, obiskuje shode in k preučevanju spodbuja tudi svoje otroke in vnuke.