Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Letopis Jehovovih prič 2016

Rusija: Oznanjevanje dobre novice v Moskvi

 VRHUNCI PRETEKLEGA LETA

Pravno poročilo

Pravno poročilo

Uradna registracija

Da bi Jehovove priče lahko opravljale svojo versko dejavnost, ni nujno, da so uradno registrirane. Vendar pa nam takšna registracija omogoča, da lahko kupujemo ali najemamo prostore za shode in uvažamo našo versko literaturo.

  • Leta 2004 so ruska sodišča Jehovovim pričam v Moskvi odvzela status pravne osebe. Zaradi tega so se tamkajšnji bratje in sestre spoprijemali s še večjo sovražnostjo. Policisti so brate in sestre nadlegovali, ljudje so nekatere od njih med oznanjevanjem napadali, lastniki prostorov za shode pa so preklicali najemne pogodbe, zaradi česar se Priče niso imele kje zbirati k čaščenju. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v svoji razsodbi leta 2010 potrdilo, da je Rusija kršila pravice Jehovovih prič v Moskvi, in odredilo, da se Pričam vrne  status pravne osebe. Z veseljem sporočamo, da je 27. maja 2015 oddelek pravosodnega ministrstva Ruske federacije v Moskvi registriral novo krajevno versko skupnost Jehovovih prič v Moskvi.

Obdavčitev

Tako kot večina verskih in dobrodelnih organizacij so tudi pravne osebe Jehovovih prič, ki se uporabljajo po vsem svetu, po navadi oproščene davka. Vendar pa nam včasih vlade tega statusa nočejo priznati.

  • Na Švedskem oblasti trdijo, da je Betel komercialno podjetje, ki »zaposluje« betelčane, ne pa verska skupnost posebnih polnočasnih služabnikov. Tako je država odmerila Betelu in betelčanom osebno več deset tisoč evrov davka. Da bi se rešilo ta problem, so Priče na Švedskem vložile pritožbe na domača sodišča in tudi šest različnih prijav na ESČP.

Nevtralnost in ugovor vesti vojaški dolžnosti

Jehovovo ljudstvo resno jemlje svetopisemske besede »Svoje meče bodo prekovali v lemeže [. . .] niti se ne bodo več učili vojskovati«. (Iza. 2:4) Jehovovi služabniki ostajajo nevtralni, čeprav nekatere vlade ne omogočajo nadomestnega civilnega služenja.

  • Trenutna zakonodaja v Južni Koreji ne priznava pravice do ugovora vesti. V zadnjih 60 letih je bilo zaradi odklanjanja vojaške dolžnosti zaprtih več kot 18.000 bratov. Skoraj vsaka Priča v tej deželi je že imela v zaporu koga od svojih prijateljev ali družinskih članov. Ustavno sodišče Južne Koreje je leta 2004 in 2011 presodilo, da je takšna zaporna kazen ustavna. Julija 2015 pa je sodišče to zadevo predložilo v javno obravnavo, da bi se še enkrat preiskala. Jehovove priče po vsem svetu v molitvah prosimo za rešitev tega dolgoletnega problema, tako da naših mladih bratov v Južni Koreji zaradi njihove vere ne bi več zapirali.

  •   Trem Jehovovim pričam v Eritreji se zaradi ugovora vesti vojaški dolžnosti začenja že 22. leto bivanja v zaporu. Paulos Eyassu, Negede Teklemariam in Isaac Mogos niso bili še nikoli uradno obtoženi niti niso imeli priložnosti zagovarjati se pred sodiščem. Skupaj z več kot 50 drugimi brati in sestrami ostajajo še naprej značajni, kljub temu da se z njimi grdo ravna in da so v zaporu zelo slabe razmere. Prepričani smo, da Jehova sliši »vzdihovanje« teh bratov in sester, ki so zaprti zaradi svoje vere, in bo v njihovo dobro ukrepal. (Ps. 79:11)

  • V Ukrajini je bil Vitalij Šalajko med mobilizacijo avgusta 2014 vpoklican v vojsko. Kot ugovornik vesti je odklonil opravljanje vojaške dolžnosti, obenem pa povedal, da je pripravljen sprejeti nadomestno civilno službo. Tožilec je brata Šalajka obtožil, da se izmika mobilizaciji, vendar sta ga tako prvostopenjsko kot pritožbeno sodišče spoznala za nedolžnega. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da skrb za državno varnost ni opravičilo za omejevanje uveljavljanja zagotovljenih pravic in da »interesi državne varnosti ne morejo omejevati pravice do ugovora vesti«. Tožilec se je pritožil še enkrat. Ukrajinsko višje specializirano sodišče za civilne in kazenske zadeve je  23. junija 2015 potrdilo odločitvi nižjih sodišč. Prav tako je s tem potrdilo, da pravica do ugovora vesti in nadomestnega civilnega služenja velja tudi takrat, ko v državi vladajo izredne razmere.

Ukrajina: Vitalij Šalajko na oznanjevanju

Brat Šalajko glede pozitivnega izida primera pravi: »V spodbudo so mi bile besede iz Jeremija 1:19. Pripravljen sem bil na kakršen koli izid – ostati zvest Jehovu je najpomembnejše. Prepričan sem, da me ne bo nikoli zapustil in da mi bo dajal moč, da bom ostal zvest. Toda izid je presegel vsa moja pričakovanja. Oprostili so me v vseh treh točkah obtožnice. In med vsakim zaslišanjem sem občutil podporo bratov in sester. Nikoli se nisem počutil zapuščenega.«

Nevtralnost in domoljubne slovesnosti

Nadaljnji izziv krščanski nevtralnosti so domoljubne slovesnosti. Še zlasti mladi so lahko pod pritiskom, da poteptajo svojo značajnost do Jehova, kadar šolske oblasti od učencev zahtevajo, da pojejo državno himno ali pozdravijo zastavo.

  • V Ruandi v okrožju Karongi so šolske oblasti več učencev, ki so Priče, obtožile, da ne spoštujejo državne himne, ker je niso hoteli peti. Učenci so bili izključeni iz šole in celo zaprti. Drugostopenjsko sodišče v Karongiju je 28. novembra 2014 te učence oprostilo in razsodilo, da odklanjanje petja državne himne ni izraz nespoštovanja. Tudi v drugih afriških državah, kot so Kamerun, Demokratična republika Kongo, Ekvatorialna Gvineja in Malavi, se mladi bratje in sestre spoprijemajo z enakim izzivom in nekateri so ravno tako izključeni iz šole. Naši bratje v teh deželah si prizadevajo vladne predstavnike in šolske oblasti seznaniti z nevtralnostjo Jehovovih prič.

  • Honduras: Mirna Paz in Bessy Serrano sta končno dobili spričevalo o končani srednji šoli.

    Decembra 2013 javna šola v Lepaeri v Hondurasu ni hotela izdati spričeval o končani srednji šoli dvema dijakinjama, ki sta Priči, ker nista hoteli peti državne himne in priseči zvestobe zastavi. Da bi se rešilo ta problem, sta se dva odvetnika,  Jehovovi priči, sestala s predstavnikom ministrstva za izobraževanje in mu predstavila pravne precedense iz drugih dežel, ki podpirajo stališče učencev, ki so Priče. Predstavnik je bil prijazen in se je strinjal, da se učenkama in njunim staršem dovoli pisno predstaviti dejstva vodji pravne službe na ministrstvu za izobraževanje. Ta je, potem ko je prebral njihovo pritožbo, 29. julija 2014 izdal navodilo, v katerem je pisalo, da bi izobraževanje »moralo biti na razpolago [vsem v] družbi brez vsakršnega diskriminiranja« in ukazal, da se morata Pričama izdati spričevali.

Vmešavanje vlade in verska diskriminacija

Jehovove priče v vsaki deželi ubogamo Jezusovo zapoved, naj svojim bližnjim oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu, pa tudi zapovedi, naj se zbiramo s sočastilci k čaščenju Boga in redno preučujemo Božjo Besedo. Prav tako resno jemljemo svetopisemski zapovedi, naj vcepljamo Jehovove zakone v srce svojih otrok in naj se zdržujemo krvi. (Apd. 15:20; 5. Mojz. 6:5–7) Včasih zaradi poslušnosti tem zapovedim pridemo navzkriž z oblastmi, ki morda narobe razumejo naše stališče.

  •   V ameriški zvezni državi Floridi je sodnik prvostopenjskega sodišča materi, ki ni Jehovova priča, podelil izključno pravico do tega, da svoje tri otroke poučuje o veri. Očetu, ki je Jehovova priča, je bilo prepovedano, da bi otroke učil o verskih stvareh, ki bi bile kakor koli v nasprotju s katoliško vero. Oče se je na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožil in 18. avgusta 2014 je pritožbeno sodišče omejitve prvostopenjskega sodišča razveljavilo. Sodišče je na podlagi jasnega precedensa napisalo: »Doslej je bila omejitev pravice staršu, ki nima skrbništva, da svojega otroka poučuje o svojem verskem prepričanju, še vedno ovržena, če ni bilo jasnih dokazov, da bi te verske dejavnosti otroku škodovale.«

    Ta odločitev sodišča daje tem trem otrokom pravico do tega, da se lahko brez omejitev poučujejo o koristnih napotkih in smernicah Boga Jehova. Vsi se družijo s krajevno občino in dobro duhovno napredujejo. Oče je povedal: »Ob prestajanju te izkušnje se vsekakor prekaljujem. Res da imam v zadnjem času nekaj preizkušenj vere, toda Jehova mi pomaga, da sem neomajen! Vem, da k odločitvi služiti Jehovu spada tudi preganjanje.«

  • Namibija: Efigenia Semente s svojimi tremi otroki

    Sestra Efigenia Semente, mati treh otrok iz Namibije, je bila pred velikim izzivom svoje značajnosti. Ko je v bolnišnici rodila svojega tretjega otroka, je pri njej prišlo do zapletov in del zdravstvenega osebja kakor tudi tisti člani njene družine, ki niso Priče, so pridobili sodni nalog, da se ji na silo da transfuzija krvi. Sestra Semente je odločno odklanjala transfuzijo in po pravni poti branila svojo pravico do izbire zdravljenja. Namibijsko vrhovno sodišče je 24. junija 2015 podprlo zahteve sestre Semente in izjavilo, da je »pravica, da posameznik, pa naj je starš ali ne, sam odloča o tem, kaj se sme početi z njegovim telesom in česa ne, neodtujljiva človekova pravica«. Sestra Semente je glede prestajanja te težavne preizkušnje rekla: »Ves čas smo občutili Jehovovo roko kot še nikoli prej. Tako čudovito je biti del te bratovščine. Jehova res skrbi za nas.«

  •   Priče v Švici so oznanjevali na javnih krajih na ulicah večjih mest. Toda mesto Ženeva je izdalo odlok o prepovedi uporabe »stojal, ki na javnih mestih neposredno ali posredno širijo informacije z versko vsebino«. Priče so na sodišču vložile pritožbo, v kateri so poudarile, da splošna prepoved širjenja verskih informacij s temi stojali, »znatno posega v pravico do veroizpovedi in mnenja«. Sodišče se je s tem strinjalo in Pričam se je uspelo s krajevnimi oblastmi dogovoriti o primerni lokaciji in času za oznanjevanje na javnih krajih s stojali za literaturo.

  • Vladni uslužbenci v Azerbajdžanu si vedno bolj prizadevajo zatirati versko dejavnost Jehovovih prič. Ministrstvo za državno varnost nekatere od Prič redno zaslišuje. Poleg tega to ministrstvo Pričam preiskuje domove ter išče versko literaturo, za katero država ni odobrila uvoza. Mednarodna skupnost je bila zgrožena, ko so predstavniki ministrstva za državno varnost februarja 2015 pridržali dve Priči, Irino Zaharčenko in Valido Džebrailovo, samo zato, ker sta se s svojimi sosedi pogovarjali o tem, kar uči Sveto pismo. Takšno  ravnanje oblasti nas vsekakor žalosti, obenem pa smo veseli, da oznanjevalci v Azerbajdžanu svojim sosedom še naprej goreče in pogumno oznanjajo »dobro novico o kraljestvu«. (Mat. 24:14)

  • Jehovove priče v Rusiji morajo prenašati nenehno vmešavanje vlade v njihovo versko dejavnost. Vse do danes je 80 verskih publikacij Jehovovih prič s strani Ruske federacije označenih za »ekstremistične«. To pomeni, da je razdeljevati ali imeti katero od teh »ekstremističnih« publikacij, kot je na primer Moja knjiga biblijskih zgodb, nezakonito. Poleg tega je vrhovno sodišče Ruske federacije decembra 2014 razglasilo za »ekstremistično« še naše spletno mesto jw.org. Ponudniki internetnih storitev v Rusiji so onemogočili dostop do jw.org, oglaševanje tega spletnega mesta pa velja za nezakonito. Od marca 2015 ruski cariniki ne dovolijo nobenega uvoza literature Prič v državo niti uvoza biblij in druge literature, ki so jo ruska sodišča enkrat prej že pregledala in ocenila, da v njih ni nobenih sledi ekstremizma.

V mestu Taganrog je v teku pravni postopek, v katerem so oblasti 16 oznanjevalcev obtožile »zločina«, da so organizirali oziroma obiskovali verske shode. V mestu Samara so oblasti pridobile sodni nalog, da Pričam na podlagi obtožbe, da so »ekstremisti«, odvzamejo status pravne osebe. Vseeno pa naši bratje in sestre v Rusiji kljub tem mnogim izzivom odločno dajejo »Bogu [. . .], kar je Božjega,« in ne pustijo, da jih takšno vmešavanje premoti. (Mat. 22:21)