Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Letopis Jehovovih prič 2016

Kanada: Inuitska vas Kangirsuk v severnem Quebecu

 VRHUNCI PRETEKLEGA LETA

Novice iz vsega sveta

Novice iz vsega sveta

Doseči vse Kanadčane

Da bi se zadostilo potrebam področja kanadske podružnice, je sedaj videoposnetek Zakaj preučevati Sveto pismo? preveden v osem domorodnih jezikov. V desetdnevni akciji, ki je potekala oktobra 2014 v arktičnem Nunaviku, so ta videoposnetek predvajali v jeziku inuktitut skoraj vsem družinam v 14 skupnostih, v katerih je več kot 12.000 prebivalcev.

Direktor je bil navdušen

Septembra 2014 je mednarodno zborovanje v Seulu potekalo na stadionu Sangam v Južni Koreji, na  katerem so bile pred leti tudi tekme svetovnega prvenstva. V programu je uživalo več kot 56.000 ljudi. Direktor stadiona je izrazil svoje cenjenje zaradi lepega vedenja in dobrega sodelovanja Prič ves čas tega zborovanja. Rekel je: »Vsi so se zelo lepo vedli. Bil sem navdušen, ko sem videl, da so stadion čistili boljše kot naše profesionalno osebje. Želim si, da bi tudi naše osebje imelo enak pristop k svojemu delu. Če želimo prav častiti Boga, moramo posnemati Jehovove priče.«

Južna Koreja: Mednarodno zborovanje v Seulu leta 2014

Jehova jih je pripravil

Maja 2012 je vlada na Švedskem zavrnila prošnjo Jehovovih prič, da bi prejele finančne ugodnosti, ki so jih deležne druge verske skupnosti. Vodstveni organ je  odobril, da se nad to odločitvijo vloži pritožba na švedsko vrhovno upravno sodišče.

Sodišče se je odločilo, da bo, preden bo kar koli sklenilo, organiziralo ustno obravnavo. Nekaj bratov iz različnih držav se je zbralo, da bi se pogovorili o tem, kako bodo na obravnavi odgovarjali na morebitna vprašanja. Pripravljali so se v eni od kraljestvenih dvoran v Stockholmu.

Med pripravo je v dvorani zazvonil zvonec. Neki brat je odprl vrata in predstavili sta se mu dekleti, stari 13 in 14 let. Rekli sta, da delata raziskovalno nalogo o Jehovovih pričah in imata nekaj vprašanj. Brat se spominja: »Želel sem jima reči, naj se vrneta kak drug dan, saj smo bili zasedeni in nismo imeli časa za kaj takega.«

Kljub temu se je brat odločil, da bo spregovoril z njima. Dekleti sta imeli veliko vprašanj, nekatera od njih so bila kar določna, na primer takšna glede družbenih zadev in udeleževanja volitev. Zatem se je brat vrnil k preostalim bratom in jim povedal, katera vprašanja sta postavili dekleti ter kako je nanje odgovoril.

Naslednji dan so bili bratje presenečeni, saj jim je med obravnavo sodišče postavilo veliko enakih vprašanj, kot sta jih postavili dekleti. Neki brat, ki zastopa organizacijo, je rekel: »Bil sem zelo miren, čeprav bi bil lahko precej nervozen, saj sem stal pred najbolj priznanimi odvetniki v državi. Čutil sem, da je Jehova z nami, to je namreč že dokazal, ko nas je dan prej pripravil na to, kar nas je čakalo.«

Sodišče je razsodilo v našo korist in zadeva se je ponovno predložila vladi, ki naj bi sprejela novo odločitev.

 Kenova vreča riža

Šestletni Ken živi na Haitiju. Bil je vesel, ko je izvedel, da se bo za njegovo občino gradila nova kraljestvena dvorana. Odločil se je, da bo izdelal prispevčno skrinjico in jo skril v svojo sobo. Žepnine, ki sta mu jo starša dajala za šolo, ni porabil, ampak jo je spravljal v svojo skrinjico. To je zvesto počel, dokler skupina za gradnjo kraljestvenih dvoran ni začela projekta. Takrat je prinesel svojo skrinjico, v kateri je bilo dovolj denarja za veliko vrečo riža. Mnogo dni so na gradbišču za kosilo pripravljali jedi iz Kenove vreče riža.

Generalov ukaz

V Sierri Leone je bilo treba skoraj celo preteklo leto za vsak vstop na področja, na katerih je bila zaradi izbruha ebole uvedena karantena, dobiti posebno dovoljenje. Tako so na primer okrajni nadzorniki, da bi lahko vstopili na ta področja, morali dobiti priponke in dovolilnice za vozila. Enako je veljalo tudi za kurirje, ki so prevažali literaturo in pošto. Člani odbora za pomoč ob naravnih nesrečah pa so morali na ta področja dostaviti infrardeče termometre, razkužilo in hrano. Presenetljivo je bilo, da je bila potrebna dokumentacija vedno priskrbljena.

Še posebej spodbudno je bilo naslednje doživetje. Bratje so vložili pisno prošnjo, v kateri so prosili za 34 priponk in 11 dovolilnic za vozila, vendar so se morali sestati z generalom, da bi jim prošnjo odobril. Na dan ko naj bi prevzeli priponke in dovolilnice, sta se z njim sestala brata iz podružnice. Toda prošnje ni bilo nikjer najti. Brata so prosili, naj jo sama poiščeta med kupi prošenj, a je tudi onadva nista mogla najti. Takrat je general svoji tajnici rekel, da odhaja iz svoje pisarne  in da dva tedna ne bo obravnaval nobene prošnje. Brata sta po tiho v molitvi goreče prosila Jehova za pomoč. General je pogledal brata in ju vprašal: »Koliko priponk in dovolilnic potrebujeta?« Ko sta mu povedala koliko, se je dvignil s stola in zarohnel: »To je pa preveč!«

Brata sta pojasnila, kakšno je naše delo in kako naša humanitarna pomoč pomaga pri premagovanju kriznih razmer zaradi ebole. General je obstal, pogledal svojo tajnico in ji rekel: »Daj jima vse, kar potrebujeta.«

Gvineja in Sierra Leone: V vseh kraljestvenih dvoranah je bilo uvedeno razkuževanje rok.