Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Letopis Jehovovih prič 2016

Med sodelavci brata Russlla so bili tudi marljivi romarji.

Pred stotimi leti – 1916

Pred stotimi leti – 1916

ZAČELO se je leto 1916 in velika vojna, kasneje znana kot prva svetovna vojna, je divjala že več kot eno leto. Na obeh straneh so bile izgube pretresljive.

V angleški izdaji revije Stražni stolp, 1. januar 1916, je pisalo: »Ta velika vojna v Evropi med drugim vpliva na to, da nekateri ljudje začnejo razmišljati o prihodnosti in se obračati k veri.« V istem članku je še pisalo: »Bodimo dojemljivi za prednosti, za priložnosti, ki jih imamo, da v nas ne bo strahopetnosti, ampak gorečnost za Boga in Njegovo sporočilo.«

Letni stavek za leto 1916, vzet iz Rimljanom 4:20, je brate in sestre spodbudil, naj ostanejo močni v veri. Mnogi Preučevalci Biblije so to udejanjali in zato jih je Jehova obilo blagoslovil.

Romarji so bili v spodbudo

Potujoči predstavniki družbe Watch Tower Society, znani kot romarji, so potovali iz mesta v mesto ter Preučevalce  Biblije spodbujali in jim dajali navodila. Leta 1916 je pri tem delu najmanj 69 romarjev prepotovalo skoraj milijon kilometrov.

Na zborovanju v Norfolku v Virginiji je romar Walter Thorn v svojem govoru primerjal kristjanov boj z veliko vojno: »Ocenjujejo, da se trenutno v vojni bojuje od dvajset do trideset milijonov moških. [. . .] Obstaja pa še ena skupina [vojakov], ki je svet ne pozna. To so Gospodovi vojaki, in podobno kot Gideonova četa se tudi oni bojujejo, le da ne z dobesednim orožjem. Bojujejo se za resnico in pravičnost ter bijejo dobri boj vere.«

Služenje Jehovu kljub vojnim razmeram

V prvi bitki na Somi, ki je potekala v drugi polovici leta 1916 v Franciji, je bilo ranjenih oziroma ubitih več kot milijon mož. Marljivi bratje so po Franciji podpirali razrede oziroma občine kljub težavnim vojnim razmeram. V angleški izdaji revije Stražni stolp, 15. januar 1916, je bilo  objavljeno pismo Josepha Lefèvreja, Preučevalca Biblije, ki je bil prisiljen zbežati iz svojega domačega kraja Denain v Franciji, ko so leta 1914 vanj vdrle nemške čete. Odšel je proti jugu v Pariz in se začel družiti z edinim razredom Preučevalcev Biblije v tem mestu. Kljub slabemu zdravju je kmalu začel voditi vse shode.

Kasneje se je Josephu pridružil Théophile Lequime, ki je ravno tako zbežal iz Denaina. Najprej je brat Lequime odšel v Auchel v Franciji. Tam je začel prevajati članke iz Stražnega stolpa ter jih nato pošiljal bratom in sestram na drugih neokupiranih področjih Francije. Ker pa so vojaške oblasti postale sumničave glede njegovih dejavnosti, so ga iz Auchela izgnale. To, da je brat Lequime prišel v Pariz, je bilo za brata Lefèvreja odgovor na njegove molitve.

Njuno delo v Parizu je bilo poplačano. Brat Lefèvre je poročal: »Sedaj nas je v razredu kakih 45. [. . .] Nekateri so že doumeli lepoto in prednost posvetitve ter delajo velike korake pri duhovnem napredku. Skoraj vsi člani obiskujejo tedenski shod za pričevanje [shod, namenjen izmenjavi doživetij].«

Ostali so nevtralni

Med vojno, ki ji še ni bilo videti konca, se je veliko bratov moralo spoprijeti z vprašanjem nevtralnosti. V Veliki Britaniji je bil sprejet Zakon o vojaški dolžnosti, ki je nazadnje zahteval vpoklic vseh moških, starih od 18 do 40 let. Kljub temu so bili mnogi Preučevalci Biblije v svoji nevtralnosti neomajni.

V angleški izdaji revije Stražni stolp, 15. april 1916, je bilo na primer objavljeno pismo brata Wardena iz Škotske. Ta je izjavil: »Eden mojih sinov je zdaj dopolnil 19 let. Še vedno dobro pričuje za Gospoda, tako da noče iti v vojsko, in če se zgodi, da bo zaradi tega ustreljen, sem prepričan, da  bo s pomočjo Nebeške milosti ostal zvest načelom resnice in pravičnosti.«

Jamesu Fredericku Scottu, mlademu kolporterju iz Edinburga na Škotskem, so sodili, ker se ni zglasil na nabor. Ko pa je sodišče pretehtalo vse dokaze, je ugotovilo, da »je upravičen do oprostitve, ki jo omogoča zakon,« in ga spoznalo za nedolžnega.

Vendar pa mnogim drugim oprostitev ni bila priznana. Do septembra je bilo od 264 bratov, ki so vložili prošnjo za oprostitev vojaške službe, samo 23 bratov dodeljenih v civilne enote. Drugi, od katerih so nekateri »prestajali različne kazni«, pa so, kot je poročala angleška izdaja revije Stražni stolp, 15. oktober 1916, morali opravljati »družbeno koristna dela, kot so gradnja cest, delo v kamnolomu itn.«. Samo pet bratov je bilo oproščenih vojaške službe.

Umre Charles Taze Russell

Charles Taze Russell, ki je bil takrat na čelu dela Preučevalcev Biblije, se je 16. oktobra leta 1916 odpravil na zahod ZDA, da bi tam imel javne govore. Toda domov se ni več vrnil. V torek, 31. oktobra, je zgodaj popoldne na vlaku blizu Pampe v Teksasu v svojem 64. letu umrl.

Mnogi bratje si niso mogli predstavljati, da bi lahko brata Russlla kdor koli nadomestil. V svoji oporoki, ki je bila objavljena v angleški izdaji revije Stražni stolp, 1. december 1916, je izrazil želje glede dela, katero je vodil vsa ta leta. Vendar pa je ostalo odprto vprašanje: Kdo bo nadaljeval to delo?

O tem vprašanju naj bi se odločalo na letni skupščini Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania, ki je bila načrtovana za začetek leta 1917. Navzoči so glede tega glasovali in sprejeli soglasno odločitev. V naslednjih mesecih pa se je izkazalo, da je bila ta enotnost le kratkotrajna. Brate in sestre so čakale hude preizkušnje.