Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Letopis Jehovovih prič 2015

 DOMINIKANSKA REPUBLIKA

Svobodni, nato znova prepovedani

Svobodni, nato znova prepovedani

Nepričakovana svoboda

Manuel Hierrezuelo je bil umorjen medtem, ko so ga oblasti zasliševale.

Lennart in Virginia Johnson ter Roy in Juanita Brandt so v vseh teh težkih letih, ko je delo potekalo pod prepovedjo, ostali na svoji misijonarski dodelitvi. Lennart se je spominjal: »Mene in Roya Brandta so poklicali na uradno zaslišanje. Že pred tem so uradniki Trujillove vlade na pogovor povabili brata Manuela Hierrezuela.« Na žalost so Manuela med zaslišanjem umorili. Ostal je značajen do konca. Kaj pa se je zgodilo Lennartu in Royu? Lennart je povedal: »Po prihodu so naju ločeno zaslišali, najine odgovore pa očitno posneli. Za tem so naju izpustili. Dva meseca kasneje so časopisi objavili, da je Trujillova vlada umaknila prepoved delovanja Jehovovih prič in da lahko znova svobodno opravljamo naše dejavnosti.«

Pred prepovedjo leta 1950 je v Dominikanski republiki v oznanjevanju sodelovalo 261 oznanjevalcev. Ko pa je bila avgusta 1956 prepoved preklicana, je bilo že 522 oznanjevalcev dobre novice. Bratje in sestre so bili navdušeni nad tem, da bodo po šestih letih zapiranja, omejevanja in nenehnega nadzorovanja lahko svobodno izražali svojo vero.

Kako se je Jehovovo ljudstvo odzvalo na ta presenetljivi preobrat? Takoj so pričeli reorganizirati oznanjevalsko delo! Poiskali so prostore, v katerih bi se občine lahko zbirale, naredili nove zemljevide področja in uredili občinsko dokumentacijo. Bratje in sestre so bili navdušeni, da so lahko naročili literaturo in jo tudi dobili. Na novo pridobljeno svobodo so uporabili za vneto oznanjevanje. Tako je samo tri  mesece kasneje, novembra 1956, v oznanjevanju sodelovalo že 612 posameznikov.

Sovražna kampanja duhovščine

Toledano je v memorandumu predstavil načrte, kako bi lahko preprečili uvoz naših publikacij v državo.

Katoliška duhovščina je nemudoma začela snovati načrte, kako bi očrnila Priče. Zaradi konkordata, ki ga je Trujillo podpisal z Vatikanom, so z vsemi močmi pritiskali na vlado, naj povsem onemogoči Priče. Katoliški duhovnik Oscar Robles Toledano je notranjemu ministru Virgiliu Álvarezu Pini poslal memorandum. V njem je prosil vlado, naj ga podpre v njegovih prizadevanjih, da »prebudi narodno zavest vseh Dominikancev pred grozečo nevarnostjo, ki jo predstavlja sekta ‚Jehovovih prič‘«.

Toledano je pojasnil, da je njegov glavni namen »ustaviti spreobračevalno kampanjo Jehovovih prič«. V memorandumu je še priporočal prepoved uvoza  naših publikacij v državo, »še posebej knjige ‘The Truth Shall Make You Free’ [‚Resnica vas bo osvobodila‘] in revije Stražni stolp«.

Znova pod prepovedjo

Verski voditelji in njihovi zavezniki v Trujillovi vladi so združili moči v napadu na Priče. Francisco Prats-Ramírez, predsednik Dominikanske stranke, je junija 1957 v memorandumu, ki ga je napisal Trujillu, razložil: »Načrtujem vrsto mitingov v boju zoper škodljive, nedomoljubne težnje Jehovovih prič.«

Ta obrekovalna kampanja je imela takojšen učinek. V knjigi Trujillo—Little Caesar of the Caribbean piše: »V poletnih mesecih leta 1957 so časopisi v Dominikanski republiki natisnili celo kopico obtožb visokih vladnih uradnikov, ki so letele na Jehovove priče in so jih bremenile ‚uporniških in škodljivih‘ dejavnosti. Dogodki so se začeli nizati drug za drugim, ko je jezuitski duhovnik Mariano Vásquez Sanz na Trujillovi radijski postaji La Voz Dominicana [Glas Dominikancev] sekto javno ožigosal. Označil jo je za služabnico komunizma, njene privržence pa za ‚sprevržene, prebrisane, zločinske in izdajalske sovražnike‘. Zatem sta nadškofa Ricardo Pittini in Octavio Antonio Beras podpisala pastoralno pismo, s katerim sta pozvala duhovnike, naj svoje župljane zaščitijo pred tem ‚strašnim krivoverstvom‘.«

Cerkev in država sta z združenimi močmi dosegli svoj namen. Julija je parlament Dominikanske republike sprejel zakon, s katerim so prepovedali Jehovove priče. Kmalu zatem so bili naši bratje in sestre žrtve pretepanja in surovega ravnanja policije. Vsega skupaj jih je bilo zaprtih okoli 150.