Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Letopis Jehovovih prič 2015

 DOMINIKANSKA REPUBLIKA

Svoboda oznanjevanja

Svoboda oznanjevanja

Trujillo umorjen

Leta 1960 je bila Trujillova diktatura deležna vse hujših mednarodnih kritik in notranjega nasprotovanja. Sredi vse te politične napetosti je januarja 1961 državo obiskal Milton Henschel iz svetovnega središča in se udeležil tridnevnega zbora. Javnemu govoru je prisluhnilo 957 ljudi, 27 pa se jih je krstilo. Brat Henschel je med svojim obiskom bratom pomagal reorganizirati delo in narediti zemljevid področja.

Enrique Glass in Julián López sta kot okrajna nadzornika dobila nalogo, da obiskujeta občine. »V moj okraj,« je pojasnil Julián, »sta spadali dve občini na vzhodu države in vse občine na severu. Enriquov okraj pa je zajemal preostali del vzhoda in celotni jug.« Ti obiski so pomagali občinam, da so znova postale povezane z organizacijo, bratovščino pa so duhovno utrjevali.

Salvino in Helen Ferrari na poti v Dominikansko republiko leta 1961

Leta 1961 sta prispela Salvino in Helen Ferrari, diplomanta drugega razreda šole Gilead. Njune izkušnje, ki sta si jih pridobila kot misijonarja na Kubi, so prišle še kako prav, saj je bila duhovna žetev v Dominikanski republiki velika. Nazadnje je Salvino služil kot član podružničnega odbora, in to vse do svoje smrti leta 1997. Helen je v polnočasni službi že 79 let in večino teh let je bila misijonarka.

Nedolgo zatem, ko sta prispela zakonca Ferrari, se je Trujillova strahovlada nasilno končala, ko so ponoči, 30. maja 1961, atentatorji njegov avtomobil prerešetali s kroglami. Vendar njegov umor ni prinesel politične  stabilnosti, saj je še več let prihajalo do državljanskih in političnih pretresov.

Oznanjevanje napreduje

Medtem je prišlo še več misijonarjev. Samo dva dni zatem, ko je bil Trujillo umorjen, so bili iz podružnice na Portoriku premeščeni v Dominikansko republiko William Dingman iz prvega razreda šole Gilead in njegova žena Estelle ter Thelma Critz in Flossie Coroneos. »Ko smo prišli v deželo, je ta bila v prevratu,« je pojasnil William, »in vojska je bila vsepovsod. Ljudje so živeli v strahu pred tem, da bi izbruhnila revolucija, in vojaki so na glavni cesti preiskali vsakogar. Tudi nas so ustavili na več kontrolnih točkah in nam vsakič preiskali prtljago. Iz kovčkov so jemali vse, tudi najmanjše predmete.« V takšnem nestabilnem političnem ozračju je bilo oznanjevanje pravi izziv.

Thelma Critz ter Estelle in William Dingman po 67 letih še vedno goreče služijo v Dominikanski republiki kot misijonarji.

»Med Trujillovo diktaturo,« je rekel William, »so javnosti govorili, da so Jehovove priče komunisti in ljudje najslabše vrste. [. . .] Toda počasi smo te predsodke vendarle premagali.« Zaradi obnovljene dejavnosti je kraljestvenemu sporočilu prisluhnilo vse več iskrenih posameznikov. Ob koncu službenega leta 1961 je v državi služilo 33 posebnih pionirjev.