Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Letopis Jehovovih prič 2015

 DOMINIKANSKA REPUBLIKA

Kdo je glava?

Kdo je glava?

»Bratovščina bi ostala brez vodstva«

Inšpektor Colón je 13. julija 1957 pisal ministrskemu predsedniku: »Obstaja priljubljen stari rek: ‚Kačo moraš udariti pri glavi.‘ Velik korak, da se sekta Jehovovih prič iztrebi iz države, bi bil, da se najde način, kako odstraniti njihove misijonarje. S takšnim dejanjem bi njihova bratovščina ostala brez vodstva, brez glave pa njihove ideje ne bi imele uspeha.«

Kmalu zatem je sekretar za varnost Arturo Espaillat ukazal, da mora deset preostalih misijonarjev zapustiti državo. Roy Brandt je 21. julija 1957 pisal Trujillu ter ga prosil, ali bi se lahko sestal z njim in mu razložil naše okoliščine. V pismu je med drugim pisalo: »Sovražna kampanja, ki jo določeni ljudje v državi širijo proti imenu Boga Jehova, je enaka kampanji, ki so jo širili napačno obveščeni posamezniki proti Jezusovim apostolom.« Brat Brandt je nato spodbudil Trujilla, da naj si prebere Apostolska dela od 2. do 6. poglavja, in razložil: »Jasen in neposreden nasvet sodnika Gamaliela je danes prav tako  uporaben, kot je bil takrat.« Nato je brat Brandt z velikimi tiskanimi črkami citiral iz Apostolskih del 5:38, 39: »NIKAR SE NE VTIKAJTE V TE LJUDI, ČE JE NAMREČ TO POČETJE OD BOGA, SE LAHKO NEKOČ ZNAJDETE V BOJU PROTI SAMEMU BOGU.« Toda ta poziv je naletel na gluha ušesa. Misijonarji so bili 3. avgusta 1957 odpeljani na letališče in pregnani iz države.

Jezus je glava

Donald Nowills je nadziral delo v podružnici, ko je bil star komaj 20 let.

Kaj se bo zgodilo s krajevnimi brati in sestrami sedaj, ko so misijonarji odšli? Bodo ostali »brez vodstva«, kot je predvideval inšpektor Colón? Ravno nasprotno, Jezus je »glava telesa, občine«. (Kol. 1:18) Zato Jehovove priče v Dominikanski republiki niso ostali »brez vodstva«. Zanje sta še naprej skrbela Jehova in njegova organizacija.

 Donald Nowills, ki je dobil nalogo, da nadzoruje delo v podružnici, zatem ko so bili misijonarji pregnani, je bil star le 20 let in krščen šele štiri leta. Čeprav je pred tem nekaj mesecev služil kot okrajni nadzornik, je bilo delo v podružnici zanj nekaj novega. Imel je skromno pisarno v svoji hiši, ki je bila narejena iz lesa in galvaniziranega železa, imela je tla iz zemlje in se je nahajala v Gualeyu, zelo nevarnem predelu Cuidada Trujilla. Pri tiskanju Stražnega stolpa za celo državo mu je pomagal Félix Marte.

Šapirografiran izvod Stražnega stolpa iz leta 1958

Mary Glass, ki je imela moža Enriqua takrat v zaporu, je pomagala bratu Nowillsu. »Posvetno službo sem končala ob petih popoldan,« je razložila, »nato pa sem odšla v pisarno brata Nowillsa in prepisovala Stražni stolp na pisalni stroj. Brat Nowills je nato dodatne izvode razmnoževal na šapirografu. Zatem  je neka sestra iz Santiaga, ki je imela tajno ime ‚angel‘, revije spravila na dno prazne 19-litrske kante za rastlinsko olje. Nato je literaturo pokrila s kosom blaga, čez to pa položila kasavo, krompir ali taro. Vse skupaj je prekrila z vrečevino. Zatem se je z javnim prevoznim sredstvom podala proti severu države in vsaki občini pustila po en izvod revije. Družine so si ga med seboj izposojale, tako da ga je lahko vsaka preučila.«

»Morali smo biti zelo oprezni,« je dodala Mary, »saj je na ulicah mrgolelo vladnih agentov, ki so skušali odkriti, kje se tiska Stražni stolp. Toda nikoli jim ni uspelo. Jehova nas je vedno zaščitil.«