Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Letopis Jehovovih prič 2015

 VSESVETOVNO OZNANJEVANJE IN POUČEVANJE

Azija

Azija
  • ŠTEVILO DEŽEL 48

  • ŠTEVILO PREBIVALCEV 4.315,759.010

  • ŠTEVILO OZNANJEVALCEV 703.271

  • ŠTEVILO SVETOPISEMSKIH TEČAJEV 732.106

Vprašal je, ali lahko pridejo še drugi

Neki brat v Indoneziji je dva dni pred spominsko slovesnostjo dal reditelju na parkirišču vabilo za ta dogodek. Reditelj, ki je musliman, je vprašal, ali lahko pridejo še drugi, glede na to, da ima le eno vabilo. Brat je rekel, da lahko. Moški mu je povedal, da ima veliko družino, in prosil za dodatna vabila. Brat mu je izročil 20 vabil in razložil,  da gre za slovesnost v spomin na Jezusovo smrt ter da so dobrodošli vsi, tudi kristjani in muslimani. Moški je povedal, da bo z njim prišlo kakih 60 ali 70 ljudi.

Kmalu po pričetku govora za spominsko slovesnost, na kateri je bilo 248 navzočih, je prišel reditelj s parkirišča s približno 100 ljudmi. Med njimi so bili moški, ženske in otroci, pa tudi starejši in visoko noseča ženska. Za prevoz do hotela, kjer je potekala spominska slovesnost, so najeli več avtomobilov. Ko so varnostniki hotela videli to množico ljudi, jim sprva niso dovolili vstopiti. Spraševali so se, zakaj se želi tako veliko muslimanov udeležiti krščanskega dogodka. Ko so ljudje varnostnikom pokazali vabila na spominsko slovesnost, so jih ti pospremili do dvorane. Kakih 60 jih je lahko vstopilo v prenatrpano dvorano.

Nekaj dni kasneje je brat obiskal reditelja na parkirišču in ga vprašal, ali so on in tisti, ki jih je pripeljal, uživali v programu. Reditelj je priznal, da so bili vsi nekoliko zadržani, vendar je nanje naredilo vtis to, da so bili po programu navzoči z njimi zelo prijazni, so jih pozdravili in se z njimi rokovali. Brat ga je nato povabil na posebni govor, ki je bil na sporedu prihodnjo nedeljo. Tokrat je prišel s približno 40 družinskimi člani in sosedi. Ker so prišli proti koncu shoda, so se starešine odločili, da govor ponovijo. Predsedujoči je še enkrat napovedal govor in na kratko razložil, da program vsebuje  tudi pesem in molitev. Govornik je želel pomagati tem ljudem muslimanskega porekla, zato je v govoru uporabljal njim razumljive izraze, kot denimo »sveta knjiga« namesto »Sveto pismo« in »prerok Isa« namesto »Jezus«.

Kasneje je neki starešina obiskal tega reditelja na njegovem domu in z njim pričel svetopisemski pogovor s pomočjo brošure Poslušajte Boga. Pogovoru se je pridružilo še dvanajst ljudi, med katerimi je bilo nekaj muslimank in otrok.

Čtivo za potnike avtobusov

Mongolija: Oznanjevalci z dovoljenjem voznikov delijo literaturo za potnike.

Avtobusi, ki se odpravijo na pot iz Ulan Batorja v Mongoliji, potujejo v vse dele države. Takšna vožnja z avtobusom lahko traja do 48 ur. Potniki medtem bodisi gledajo skozi okno bodisi spijo. Na voljo nimajo nobenega čtiva, čeprav Mongolci radi berejo. S tem v mislih je nekaj bratov iz občine Songinokhairkhan pristopilo k voznikom avtobusov in jim reklo: »Radi bi vam poklonili izjemno knjigo. Na letalih je v žepu na hrbtišču sedežev vedno nekaj za branje. Če menite, da bi vaši potniki radi kaj prebrali, lahko damo zanje nekaj literature v žepe sedežev.« Osem voznikov je sprejelo ponudbo. Rezultat tega je bil, da so bratje oddali 299 revij in 144 brošur. Prav tako so se dogovorili, da bodo revije menjavali z novejšimi, ko bodo te izšle.

 Zamenjava oseb

V neki azijski državi sta bila dva starešina naprošena, naj obiščeta sestro, ki je bila nedejavna osem let. Ker je še nikoli nista videla, sta jo poklicala in se z njo dogovorila, da jo bosta obiskala v njeni trgovini v nekem velikem trgovskem centru. Ko sta hodila naokoli po zapletenem labirintu hodnikov, sta končno le našla trgovino, ki je ustrezala naslovu, katerega jima je dala sestra. Ko sta vstopila, ju je pozdravila ženska, ki je na mizi imela majhno Biblijo. Brata sta jo povprašala po priimku, rodnem mestu in starosti njenih dveh otrok, nato pa sta sklenila, da je ona nedejavna sestra. »Midva sva tvoja brata, Jehovovi priči,« sta ji rekla.

»Sem kristjanka,« je osuplo odgovorila. Njen odziv se je bratoma zdel nenavaden. Kljub temu sta ji dala nekaj svetopisemske literature, za kar jima je bila zelo hvaležna. Toda ko sta brata odšla, sta ugotovila, da sta obiskala napačno trgovino! Nameravala sta obiskati trgovino 2202, ta pa je bila 2200. Eden od bratov je dejal: »Kar zmrazilo me je po hrbtu, kot da bi naju angeli spodbudili, da naj greva v to trgovino. Ta ženska in nedejavna sestra sta imeli enak priimek, prihajali sta iz istega rojstnega mesta in njuni otroci so bili podobnih let! Če bi se ženska drugače pisala ali bi prihajala iz drugega mesta, bi vedela, da ni prava.« Dve trgovini naprej sta  brata končno našla nedejavno sestro, ki ju je že pričakovala.

»V sebi sem čutila resnično ponižnost, saj me Jehova ni nikoli pozabil, čeprav sem bila tako dolgo nedejavna.«

Zaradi te pomote je prva ženska pričela preučevati Sveto pismo in hoditi na shode, nedejavna sestra pa je začela obiskovati vse shode in redno oznanjevati. Dejala je: »V sebi sem čutila resnično ponižnost, saj me Jehova ni nikoli pozabil, čeprav sem bila tako dolgo nedejavna.«

Pošiljanje sporočil v slabem vremenu

Filipini: Greg pošilja tekstovna sporočila.

Greg in Alma sta se preselila na otok Catanduanes na Filipinih, da bi služila tam, kjer je večja potreba po oznanjevalcih Kraljestva. Del tamkajšnje pokrajine je gorat, zato morata prepešačiti tudi po 19 kilometrov, da prideta do nekaterih področij. Po drugi strani pa morata tudi do dve uri veslati s čolnom, zato da bi oznanjevala na drugih otokih. V deževnem obdobju je zanju zelo težko potovati na tak način. Namesto da bi ostala doma in ne bi nič oznanjevala, sta se odločila izkoristiti promocijsko ponudbo svojega telefonskega operaterja, ki jima omogoča, da lahko neomejeno pošiljata tekstovna sporočila za minimalno ceno.

Greg pravi, da sporočilo prične tako, da navede svoje ime. Nato dopiše: »Rad bi vam povedal nekaj iz Svetega pisma.« Stavek, ki se mu zdi še posebej učinkovit, je Janez 17:3. Zatem ko ga citira, zastavi dve vprašanji, in sicer kdo je pravi Bog in kdo je Jezus Kristus. Nato posameznika povabi, naj mu odpiše. Če mu ta odgovori, potem mu pošlje še en svetopisemski stavek, na primer Psalm 83:18. Če se posameznik še naprej odziva na njegova sporočila, ga vpraša, ali lahko pogovor nadaljujeta po telefonu. Greg in Alma povesta, da mnogi privolijo.

 Neka ženska, ki sta ji pisala, je imela kar nekaj vprašanj glede Svetega pisma, zato so si izmenjali veliko sporočil. To je nazadnje vodilo do svetopisemskega tečaja. Ženska je o tem, kar se je naučila, govorila svojemu nečaku in sodelavki. Končni rezultat je bil, da so se vsi trije krstili.