Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Letopis Jehovovih prič 2014

 SIERRA LEONE IN GVINEJA

1915–1947 Zgodnja leta (1. del)

1915–1947 Zgodnja leta (1. del)

 Prvi žarki resnice

Dobra novica je prišla v Sierro Leone leta 1915, ko so se domačini vrnili iz Anglije in s seboj prinesli svetopisemsko literaturo. Približno julija tega leta je prispel v Freetown prvi krščeni Jehovov služabnik. To je bil Alfred Joseph. Star je bil 31 let in po rodu iz Gvajane v Južni Ameriki. Krstil se je nekoliko prej tega leta na Barbadosu v Malih Antilih, v Freetownu pa se je zaposlil kot strojevodja. Nastanil se je v železniškem naselju v Cline Townu, ki je bil od drevesa kapokovec v Freetownu oddaljen kake tri kilometre. Nemudoma se je pričel o svetopisemskem sporočilu pogovarjati s svojimi sodelavci.

Alfredu se je naslednje leto pridružil nekdanji sodelavec z Barbadosa, Leonard Blackman, čigar mama, Elvira Hewitt, je Alfreda seznanila z resnico. Leonard in Alfred sta imela stanovanje drug zraven drugega in sta se redno sestajala, da sta se pogovarjala o Svetem pismu. Poleg tega sta prijateljem in drugim ljudem, ki so pokazali zanimanje, razdeljevala na Bibliji temelječo literaturo.

Alfred in Leonard sta ugotovila, da so polja Freetowna »zrela za žetev«. (Jan. 4:35) Alfred je leta 1923 v pismu, ki ga je poslal svetovnemu sedežu v New Yorku, napisal: »Tukaj se veliko ljudi zanima za Biblijo. Ali bi lahko koga poslali, da bi skrbel zanje in dal zagon oznanjevanju v Sierri Leone?« Odgovor se je glasil: »Nekoga bomo poslali!«

William »Biblija« Brown in njegova žena Antonia

»Čez nekaj mesecev sem nekega poznega sobotnega večera prejel nepričakovan telefonski klic,« je povedal Alfred.

 »Si ti tisti, ki je pisal Watch Tower Society in prosil za oznanjevalce?« je vprašal nekdo na drugi strani slušalke.

»Ja,« je odvrnil Alfred.

»No, poslali so mene,« je zadonelo z druge strani.

Alfred je nadaljeval: »Bil je William R. Brown. Z ženo Antonio in hčerkico so prispeli tistega dne in se nastanili v hotelu Gainford.

Z Leonardom sva naslednje jutro ravno imela skupno tedensko preučevanje Biblije, ko se je na najinih vratih pojavila impozantna postava. Bil je William R. Brown. Za resnico je bil tako goreč, da je želel imeti javni govor že takoj naslednji dan. Pri priči smo rezervirali največjo dvorano v Freetownu – spominsko dvorano Wilberforce – in se dogovorili, da bo tam naslednji četrtek zvečer potekal prvi od štirih javnih govorov.

Kot skupinica smo s polno paro oglaševali te govore po časopisu, letakih in ustno. Spraševali smo se, kako  se bodo domačini odzvali, toda skrb je bila odveč. V dvorano se je nagnetlo kakih 500 ljudi, med katerimi je bilo veliko verskih voditeljev iz Freetowna. Bili smo vzhičeni!«

Brat Brown je med enournim govorom zelo pogosto navajal iz Svetega pisma in biblijske stavke z diaprojektorjem projiciral na platno. Ves čas je tudi ponavljal: »Tega ne pravi Brown, to pravi Biblija.« Navzoči so bili očarani in so ploskali za vsako točko, ki jo je izrekel. Vendar občinstvo ni bilo prevzeto zaradi tega, kako avtoritativno je brat Brown govoril, temveč zaradi tehtnih svetopisemskih dokazov, ki jih je navajal. Neki študent teologije, ki je bil med občinstvom, se ni zmotil, ko je izjavil: »Gospod Brown pa res pozna Biblijo!«

1930

Govori brata Browna so zdramili mesto in ljudje so jih množično prihajali poslušat. Naslednjo nedeljo, ko je bil na razporedu govor z naslovom »Do pekla in nazaj – kdo je tam?«, je bila dvorana znova napolnjena do zadnjega kotička. Zaradi krepkih resnic, ki jih je tistega večera povedal brat Brown, je iz cerkve izstopilo celo nekaj uglednih vernikov.

Četrti in zadnji govor z naslovom »Milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli« je pritegnil toliko ljudi, da je neki prebivalec Freetowna glede teh govorov kasneje rekel: »Cerkve so morale odpovedati svojo večerno mašo, ker so vsi njihovi člani šli poslušat govor brata Browna.«

Brat Brown je neprestano uporabljal Biblijo in opozarjal, da je ta knjiga najvišja avtoriteta, zato so ga ljudje pričeli klicati »Biblija« Brown. Vzdevek se ga je prijel in po njem je postal znan po celotni Zahodni Afriki. In William R. Brown ga je vse do konca svoje zemeljske poti nosil s ponosom.