Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Jezus – pot, resnica, življenje

 117. POGLAVJE

Gospodova večerja

Gospodova večerja

MATEJ 26:21–29 MARKO 14:18–25 LUKA 22:19–23 JANEZ 13:18–30

  • JUDA JE RAZKRIT KOT IZDAJALEC

  • JEZUS VPELJE SPOMINSKO VEČERJO

Malo prej tega istega večera je Jezus svojim apostolom umil noge in jih s tem poučil o ponižnosti. Zdaj ko je pashalnega obeda očitno že konec, citira naslednje Davidove preroške besede: »Človek, ki je bil v miru z menoj, ki sem mu zaupal in ki je jedel moj kruh, se je dvignil zoper mene.« Nato pojasni: »Eden od vas [me bo] izdal.« (Psalm 41:9; Janez 13:18, 21)

Apostoli gledajo drug drugega in vsi po vrsti sprašujejo: »Gospod, saj menda nisem jaz?« To vpraša celo Juda Iškarijot. Peter namigne Janezu, ki je za mizo tik ob Jezusu, naj poskusi izvedeti, za koga gre. Zato se Janez nagne čisto k Jezusu in vpraša: »Gospod, kdo je?« (Matej 26:22; Janez 13:25)

Jezus odvrne: »Ta je, komur bom dal grižljaj, ki ga bom pomočil.« Košček kruha pomoči v skledo, ki je na mizi, ga da Judu in reče: »Sin človekov odhaja, tako kakor je zanj pisano, toda gorje tistemu, po katerem bo Sin človekov izdan! Zanj bi bilo bolje, da se sploh ne bi rodil.« (Janez 13:26; Matej 26:24) Zatem v Juda vstopi Satan. Juda je že bil pokvarjen, toda sedaj se povsem prepusti Hudičevi volji in tako postane »sin pokončanja«. (Janez 6:64, 70; 12:4; 17:12)

Jezus Judu reče: »Kar delaš, opravi hitro.« Glede na to, da ima Juda skrinjico za denar, ostali apostoli mislijo, da mu Jezus naroča: »‚Kupi, kar potrebujemo za praznik‘ ali da naj dá kaj revnim.« (Janez 13:27–30) Toda Juda gre izdat Jezusa.

Na isti večer kot je pashalni obed, Jezus vpelje popolnoma novo vrsto obeda. Vzame kruh, izreče zanj zahvalno molitev, ga prelomi in izroči  apostolom, da ga zaužijejo. Nato reče: »To predstavlja moje telo, ki bo dano za vas. To delajte meni v spomin.« (Luka 22:19) Kos kruha kroži med apostoli in vsak od njih ga nekaj poje.

Potem Jezus vzame kelih vina, izreče zanj zahvalno molitev in ga poda apostolom. Vsak od njih pije iz keliha, za katerega Jezus reče: »Ta kelih predstavlja novo zavezo na temelju moje krvi, ki se bo prelila za vas.« (Luka 22:20)

Tako Jezus vpelje slovesnost v spomin na svojo smrt, ki naj bi jo njegovi sledilci obhajali vsako leto 14. nisana. Ta slovesnost jih bo spominjala na to, kaj sta Jezus in njegov Oče naredila, da bi vernim ljudem omogočila osvoboditev iz prekletstva greha in smrti. Naznanja resnično osvoboditev verujočega človeštva, veliko bolj kot je to pasha naznanjala Judom.

Jezus pove, da se bo njegova kri »prelila za mnoge v odpuščanje grehov«. Med mnogimi, ki bodo deležni odpuščanja grehov, so njegovi zvestovdani apostoli in drugi zvesti učenci. Oni so tisti, ki bodo skupaj z njim v Kraljestvu njegovega Očeta. (Matej 26:28, 29)