Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Jezus – pot, resnica, življenje

 74. POGLAVJE

Pouk o gostoljubnosti in molitvi

Pouk o gostoljubnosti in molitvi

LUKA 10:38–11:13

  • JEZUS OBIŠČE MARTO IN MARIJO

  • POMEMBNO JE VZTRAJATI V MOLITVI

Na vzhodnem pobočju Oljske gore, približno tri kilometre stran od Jeruzalema, leži vas Betanija. (Janez 11:18) V to vas pride Jezus ter vstopi v hišo dveh sester, Marte in Marije. Marta, Marija in njun brat Lazar so njegovi prijatelji, zato ga prisrčno sprejmejo.

Imeti na obisku Mesija je vsekakor čast. Marta hoče za Jezusa dobro poskrbeti, zato hiti pripravljat čim bogatejši obrok. Medtem ko Marta dela, pa njena sestra Marija sedi pri njegovih nogah in ga posluša. Čez nekaj časa Marta Jezusu reče: »Gospod, kaj ti ni nič mar, da me je sestra pustila samo delati? Reci ji torej, naj mi pride pomagat.« (Luka 10:40)

Jezus Mariji ne reče nič, ampak svetuje Marti, ker si je dala preveč opravka z gmotnimi rečmi: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari. Potrebnih pa jih je le malo oziroma samo ena. Marija si je izbrala dobri del, in ta se ji ne bo odvzel.« (Luka 10:41, 42) Jezus poudari, da ni treba zapravljati časa za pripravo mnogih jedi. Dovolj je že preprost obrok.

Marta ima dober namen. Želi biti gostoljubna. Vseeno pa s tem, ker se preveč ukvarja s pripravo obroka, zamuja dragocen pouk samega Božjega Sina! Jezus poudari, da je Marija sprejela modro odločitev, odločitev, ki bo njej v trajno korist. To pa je tudi pouk, ki naj bi si ga vsi mi vtisnili v spomin.

Jezus ob neki drugi priložnosti priskrbi drugačen, vendar nič manj pomemben pouk. Neki učenec ga prosi: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« (Luka 11:1) Pred približno letom in pol je Jezus to že storil v govoru na gori. (Matej 6:9–13) Toda mogoče ta učenec takrat ni bil zraven, zato Jezus zdaj ponovi glavne točke. Zatem pove ponazoritev, s katero hoče poudariti, da je treba v molitvi vztrajati.

»Recimo, da imate prijatelja in greste opolnoči k njemu ter mu rečete: ‚Prijatelj, posodi mi tri hlebce. Pravkar je namreč prišel k meni prijatelj, ki je na poti, pa nimam kaj postaviti predenj.‘ Ta, ki je notri, pa bi odvrnil: ‚Nehaj me nadlegovati. Vrata so že zaklenjena in moji otroci z menoj v postelji. Ne morem vstati in ti dati.‘ Povem vam: četudi ne bi vstal in vam dal zato, ker je vaš prijatelj, bi zagotovo vstal in vam dal vse, kar potrebujete, zato, ker ste tako vztrajni.« (Luka 11:5–8)

Jezus s tem noče reči, da je Jehova podoben temu prijatelju iz ponazoritve, ki se je nerad odzval na prošnjo. Hoče pa pokazati, da se bo, če se je že nejevoljen prijatelj odzval na vztrajne prošnje, gotovo tudi naš ljubeči nebeški Oče odzval na iskrene prošnje svojih zvestih služabnikov. Jezus nadaljuje: »Zato vam povem: prosite, in vam bo dano; iščite, in boste našli; trkajte, in se vam bo odprlo. Kajti vsak, ki prosi, prejme; in vsak, ki išče, najde; in vsakemu, ki trka, se odpre.« (Luka 11:9, 10)

To misel še poudari, tako da naredi primerjavo s človeškimi očeti: »Kateri oče med vami bi svojemu sinu, če bi ga ta prosil za ribo, dal kačo namesto ribe? In ali bi mu, če bi ga prosil za jajce, dal škorpijona? Če torej vi, ki ste sicer hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo!« (Luka 11:11–13) Zares odlično zagotovilo, da nam je naš Oče pripravljen prisluhniti in se odzvati na naše potrebe!

Spoznajte več

Za kaj lahko prosim Boga v molitvi?

Spoznajte, zakaj za Boga naše skrbi niso nekaj povsem postranskega.