Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Jezus – pot, resnica, življenje

 76. POGLAVJE

Na obedu pri farizeju

Na obedu pri farizeju

LUKA 11:37–54

  • JEZUS OBSODI HINAVSKE FARIZEJE

Jezus v Judeji sprejme povabilo nekega farizeja na obed. Najverjetneje gre za vabilo na kosilo, ne za vabilo na večerjo. (Luka 11:37, 38; primerjaj Luka 14:12.) Pred jedjo si farizeji obredno umivajo roke vse do komolcev. Jezus pa tega ne stori. (Matej 15:1, 2) Umivanje rok do komolcev sicer ni v nasprotju z Božjo postavo, ni pa nekaj, kar Bog pričakuje.

Farizej je presenečen, da se Jezus ne ravna po tem izročilu. Jezus to zasluti in reče: »Vi farizeji čistite kozarec in skledo od zunaj, znotraj pa ste polni plena in hudobnosti. Nespametneži! Mar ni ta, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti?« (Luka 11:39, 40)

Problem ni v umivanju rok pred jedjo, ampak v verski hinavščini. Farizeji in drugi, ki si obredno umivajo roke, pa po drugi strani svojega srca niso očistili hudobije. Zato jim Jezus svetuje: »Dajte pa v miloščino to, kar je znotraj, in glejte, vse drugo v zvezi z vami bo čisto.« (Luka 11:41) To je še kako res! Dajanje bi moralo izhajati iz ljubečega srca, ne iz želje, da bi s hlinjeno pravičnostjo na druge naredili vtis.

Saj ne da ti moški ne bi nič dajali. Jezus jim reče: »Dajete desetino od mete in rutice in vse druge zelenjave, izpuščate pa pravico in ljubezen do Boga! Te stvari ste bili dolžni delati, onih drugih pa ne opuščati.« (Luka 11:42) Božja postava je predpisovala dajanje desetine od pridelka. (5. Mojzesova 14:22) K desetini sta spadali tudi meta in rutica, zelišči oziroma rastlini, s katerima se hrani izboljša okus. Farizeji so bili zelo natančni pri dajanju desetine od teh zelišč. Kako pa je bilo s pomembnejšimi določili Postave, denimo, da je treba ravnati pravično in biti skromen pred Bogom? (Miha 6:8)

Jezus nadaljuje: »Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v sinagogah in pozdrave na trgih! Gorje vam, ker ste podobni neopaznim grobovom, po katerih ljudje hodijo, ne da bi to vedeli!« (Luka 11:43, 44) Ljudje so na takšne grobove lahko naključno stopili in tako postali obredno nečisti. Jezus s tem želi poudariti, da nečistost farizejev ni vidna na zunaj. (Matej 23:27)

Eden od poznavalcev Postave je pripomnil: »Učitelj, s tem, kar govoriš, žališ tudi nas.« Toda ti možje bi se morali zavedati, da prav nič ne pomagajo ljudem. Jezus reče: »Gorje tudi vam, poznavalci Postave, ker nalagate ljudem bremena, ki jih je težko nositi, sami pa se jih še z enim prstom ne dotaknete! Gorje vam, ker prerokom, ki so jih ubili vaši praočetje, zidate grobove!« (Luka 11:45–47)

Bremena, o katerih govori Jezus, so ustna izročila in razlaganje Postave, kakršno so si zamislili farizeji. Ti možje ljudem ne olajšujejo življenja, ampak vztrajajo, da se morajo vsi ravnati po teh težkih bremenih. Njihovi predniki so ubijali Božje preroke že vse od Abela naprej. Zdaj pa ti, ki prerokom zidajo grobove in s tem želijo narediti vtis, da jih spoštujejo, sami posnemajo stališča in dejanja svojih prednikov. Ubiti želijo celo Božjega najpomembnejšega Preroka. Jezus pove, da bo ta rod za to moral odgovarjati Bogu. In to se tudi zgodi kakih 38 let pozneje, leta 70 n. št.

Jezus nadaljuje: »Gorje vam, poznavalci Postave, ker ste odvzeli ključ do spoznanja. Sami namreč niste vstopili, tistim, ki so hoteli vstopiti, pa ste to skušali preprečiti!« (Luka 11:52) Ti možje so ljudem, namesto da bi jim pojasnjevali pomen Božje Besede, onemogočili, da bi jo spoznali in razumeli.

Kako se farizeji in pismouki odzovejo na Jezusove besede? Ko Jezus od tam odhaja, mu začnejo v jezi nasprotovati in ga napadati z vprašanji. Vprašanj mu ne postavljajo, ker bi se želeli od njega učiti. Želijo ga navesti, da bi rekel kaj, zaradi česar bi ga lahko prijeli.