Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Jezus – pot, resnica, življenje

 71. POGLAVJE

Farizeji se soočijo s človekom, ki je bil slep

Farizeji se soočijo s človekom, ki je bil slep

JANEZ 9:19–41

  • FARIZEJI SE SOOČIJO S ČLOVEKOM, KI JE BIL PREJ SLEP

  • VERSKI VODITELJI SO »SLEPI«

Farizeji ne morejo sprejeti dejstva, da je Jezus povrnil vid slepemu človeku, zato k sebi pokličejo njegova starša. Starša se zavedata, da se lahko zgodi, da ju izobčijo iz sinagoge. (Janez 9:22) Biti tako odrezan od judovske skupnosti bi imelo za družino hude socialne in ekonomske posledice.

Farizeji postavijo dve vprašanji: »Ali je ta vajin sin, za katerega pravita, da se je rodil slep? Kako to, da zdaj vidi?« Starša odgovorita: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep. Kako to, da zdaj vidi, pa ne veva, niti ne veva tega, kdo mu je odprl oči.« Tudi če jima je njun sin povedal, kaj se je zgodilo, sta previdna in rečeta: »Vprašajte njega. Polnoleten je, naj govori sam zase.« (Janez 9:19–21)

Zato farizeji moškega ponovno pokličejo in ga skušajo prestrašiti s trditvijo, da imajo dokaze proti Jezusu. »Daj Bogu slavo,« zahtevajo. »Vemo, da je ta človek grešnik.« Prej slepi moški se pred obtožbo skuša obvarovati z besedami: »Tega, ali je grešnik, ne vem.« Vseeno reče: »Vem pa, da sem bil slep in da zdaj vidim.« (Janez 9:24, 25)

Vendar farizeji še kar vztrajajo in sprašujejo naprej: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« Moški s svojim odgovorom pokaže nekaj poguma, reče namreč: »Saj sem vam že povedal, pa niste poslušali. Zakaj hočete še enkrat slišati? Mar bi tudi vi radi postali njegovi učenci?« Farizeje to spravi v bes in ga obtožijo: »Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. Vemo, da je Bog govoril Mojzesu. Za tega človeka pa ne vemo, od kod je.« (Janez 9:26–29)

Berač jim presenečeno reče: »To je pa res čudno, da ne veste, od kod je, ko pa je meni odprl oči.« Nato glede tega, koga Bog usliši in priznava, pove logično dejstvo: »Vemo, da grešnikov Bog ne usliši, usliši pa tistega, ki se ga boji in izpolnjuje njegovo voljo. Nikoli do zdaj se še ni slišalo, da bi kdo odprl oči komu, ki bi bil od rojstva slep.« To vodi do sklepa: »Če ta človek ne bi bil od Boga, ne bi mogel storiti ničesar.« (Janez 9:30–33)

Farizeji ne morejo ovreči beračevega sklepa, zato ga ozmerjajo: »Ves si se rodil v grehih, pa boš nas učil?« Potem ga vržejo ven. (Janez 9:34)

Ko Jezus izve, kaj se je zgodilo, poišče moškega in ga vpraša: »Ali veruješ v Sina človekovega?« Ozdravljeni moški odgovori: »In kdo je ta, gospod, da bi veroval vanj?« Jezus ga ne pusti v dvomih, saj mu reče: »Videl si ga. Ta, ki govori s teboj, je tisti.« (Janez 9:35–37)

Moški odvrne: »Verujem vanj, Gospod.« V znak vere in spoštovanja se Jezusu pokloni, Jezus pa nato pove naslednjo pomembno izjavo: »Na ta svet sem prišel za to sodbo: da bi tisti, ki ne vidijo, videli, in da bi tisti, ki vidijo, oslepeli.« (Janez 9:38, 39)

Farizeji, ki so tam in to slišijo, vedo, da niso slepi. Kaj pa njihova vloga, ki naj bi jo imeli kot duhovni voditelji? Branijo se z vprašanjem: »Mar smo tudi mi slepi?« Jezus jim odgovori: »Če bi bili slepi, ne bi imeli greha. Ker pa pravite ‚Vidimo‘, vaš greh ostaja.« (Janez 9:40, 41) Če ne bi bili učitelji v Izraelu, bi bilo morda še razumljivo, da zavračajo Jezusa kot Mesija. Toda ker poznajo Postavo, je to, da ga zavračajo, resen greh.