Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Jezus – pot, resnica, življenje

 21. POGLAVJE

V nazareški sinagogi

V nazareški sinagogi

LUKA 4:16–31

  • JEZUS BERE IZ IZAIJEVEGA ZVITKA

  • NAZAREČANI HOČEJO JEZUSA UBITI

V Nazaretu nedvomno vlada veliko vznemirjenje. Jezus je bil v tem mestu tesar, preden je pred dobrim letom odšel, da bi ga Janez krstil. Sedaj pa je poznan kot nekdo, ki opravlja mogočna dela. Prebivalci mesta komaj čakajo, da bo nekaj teh del naredil tudi pri njih.

Njihova pričakovanja rastejo, ko se Jezus po svoji navadi odpravi v tamkajšnjo sinagogo. Bogoslužje v sinagogi zajema molitev in branje iz Mojzesovih knjig, kot se to dela »vsak šabat«. (Apostolska dela 15:21) Berejo se tudi deli preroških knjig. Ko Jezus vstane, da bi bral, med navzočimi gotovo opazi mnoge znane obraze, saj je to sinagogo nekoč že obiskoval. Izročijo mu zvitek preroka Izaija. Poišče mesto, kjer piše o Tistem, ki je maziljen z Jehovovim duhom, odlomek, ki ga danes najdemo v Izaiju 61:1, 2.

Jezus prebere, da bo Ta, ki je napovedan, oznanil ujetim, da bodo osvobojeni, in slepim, da bodo znova videli, ter leto, ko bo Jehova izkazoval naklonjenost. Jezus zvitek vrne strežaju ter se usede. Oči vseh so uprte vanj. Zatem verjetno kar nekaj časa govori in izreče tudi pomembno izjavo: »Odlomek iz Svetih spisov, ki ste ga pravkar slišali, se je danes izpolnil.« (Luka 4:21)

Ljudje se čudijo »prijetnim besedam, ki so prihajale iz njegovih ust,« in se med seboj sprašujejo: »Mar ni ta Jožefov sin?« Ko pa Jezus spozna, da želijo videti čudežna dela, o katerih so slišali, nadaljuje z besedami: »Prav gotovo boste rekli, da zame velja rek: ‚Zdravnik, ozdravi sebe.‘ Rekli boste tudi: ‚Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj, v svojem domačem kraju.‘« (Luka 4:22, 23) Jezusovi nekdanji sosedje verjetno menijo, da bi z ozdravljanjem moral začeti doma in tako koristiti najprej svojim rojakom. Zato imajo morda občutek, da jih Jezus zapostavlja.

Jezus ve, o čem razmišljajo, zato pove nekaj dogodkov iz Izraelove zgodovine. Omeni, da je bilo v Elijevih dneh v Izraelu mnogo vdov, toda Elija ni bil poslan k nobeni od njih. Šel je k neizraelski vdovi v mesto Sarepta, ki leži blizu Sidona, in tam naredil čudež, s katerim je nekaj ljudem rešil življenje. (1. kraljev 17:8–16) Prav tako je bilo v dneh preroka Elizeja v Izraelu mnogo gobavcev, toda prerok je očistil samo Sirca Naamana. (2. kraljev 5:1, 8–14)

Kako se ljudje v Jezusovem domačem kraju odzovejo na te, za njih morda neugodne zgodovinske primerjave, ki razgaljajo njihovo sebičnost in pomanjkanje vere? Vsi v sinagogi se razjezijo, vstanejo in Jezusa naglo odvedejo iz mesta. Odpeljejo ga na rob hriba, na katerem je zgrajen Nazaret, in ga skušajo pahniti dol. Toda Jezus se izvije iz njihovega prijema in se umakne na varno. Odpravi se v Kafarnaum, ki leži na severozahodnem obrežju Galilejskega jezera.