Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Jezus – pot, resnica, življenje

 64. POGLAVJE

Treba je odpuščati

Treba je odpuščati

MATEJ 18:21–35

  • ODPUSTITI DO SEDEMKRAT?

  • PONAZORITEV O NEUSMILJENEM SUŽNJU

Peter je slišal Jezusov nasvet o tem, kako reševati težave med brati, namreč da si je treba prizadevati pogovoriti se na štiri oči. Vendar pa bi Peter rad vedel, kolikokrat naj bi si to prizadeval narediti.

Peter vpraša: »Gospod, kolikokrat se lahko moj brat pregreši proti meni, da bi mu jaz še odpustil? Do sedemkrat?« Nekateri verski voditelji učijo, naj se odpusti do trikrat. Zato Peter morda razmišlja, da bi bil zelo velikodušen, če bi bratu odpustil »do sedemkrat«. (Matej 18:21)

Vendar pa takšno štetje pregreškov ni v duhu Jezusovega poučevanja. Zato Jezus Petra popravi z besedami: »Pravim ti: ne do sedemkrat, temveč do sedeminsedemdesetkrat.« (Matej 18:22) Povedano z drugimi besedami: vedno. Glede tega, kolikokrat naj bi Peter odpustil svojemu bratu, ne bi smelo biti meje.

Jezus nato Petru in drugim, da bi jim vtisnil v zavest, da so dolžni odpuščati, pove ponazoritev. Ta govori o sužnju, ki ne posnema svojega usmiljenega gospodarja. Kralj hoče poravnati račune s svojimi sužnji. Predenj privedejo sužnja, ki mu je dolžan veliko denarja, namreč 10.000 talentov oziroma 60,000.000 denarijev. Suženj tega dolga nima s čim odplačati. Zato kralj ukaže, da tega sužnja, njegovo ženo in otroke prodajo, da se odplača dolg. Takrat suženj pade pred svojega gospodarja in roti: »Potrpi z menoj in vse ti bom odplačal.« (Matej 18:26)

Kralju to pride do srca, zato mu iz usmiljenja dolg odpiše. Ta suženj potem gre in poišče drugega sužnja, ki je njemu dolžan 100 denarijev. Zagrabi ga, ga začne daviti in govori: »Odplačaj vse, kar si dolžan.« Ta suženj pa pade pred njega in ga prosi: »Potrpi z menoj in odplačal ti bom.« (Matej 18:28, 29) Toda suženj, ki mu je kralj odpisal dolg, ne posnema svojega gospodarja. Svojega sosužnja, ki je dolžan veliko manj denarja kot on, da vreči v ječo, dokler ne bi odplačal, kar je dolžan.

Jezus nato pove, da drugi sužnji, ko vidijo to neusmiljeno ravnanje, sporočijo gospodarju vse, kar se je zgodilo. Gospodar ves besen pokliče tega sužnja in mu reče: »Hudobni suženj, ves tisti dolg sem ti odpisal, ker si me prosil. Ali se ne bi bil zato tudi ti dolžan usmiliti drugega sužnja, kakor sem se jaz usmilil tebe?« Razjarjeni kralj neusmiljenega sužnja izroči ječarjem, dokler mu dolga ne bo v celoti odplačal. Jezus ponazoritev sklene z besedami: »Tako bo ravnal tudi moj nebeški Oče z vami, če ne bo vsak iz srca odpustil svojemu bratu.« (Matej 18:32–35)

To je za nas izjemen pouk o odpuščanju! Bog nam je odpustil velik dolg, namreč greh. V primerjavi s tem je vse, s čimer bi se kak krščanski brat pregrešil proti nam, prava malenkost. Jehova pa nam ni odpustil le enkrat, ampak več tisočkrat! Ali ne bi potem tudi mi zmogli našemu bratu nekajkrat odpustiti, čeprav imamo proti njemu razlog za pritožbo? Kot je Jezus učil v govoru na gori, nam Bog »odpusti [. . .] naše dolgove, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom«. (Matej 6:12)

Spoznajte več

Velikodušno si odpuščajte

Preberi, kako lahko posnemamo Jehovovo pripravljenost odpuščati.