Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Jezus – pot, resnica, življenje

 61. POGLAVJE

Jezus ozdravi od demona obsedenega dečka

Jezus ozdravi od demona obsedenega dečka

MATEJ 17:14–20 MARKO 9:14–29 LUKA 9:37–43

  • ZA OZDRAVLJENJE OD DEMONA OBSEDENEGA DEČKA JE POTREBNA MOČNA VERA

Ko se Jezus, Peter, Jakob in Janez spuščajo z gore, naletijo na veliko množico ljudi. Nekaj je narobe. Okoli učencev so zbrani pismouki in se z njimi prerekajo. Ljudje so navdušeni, ko vidijo Jezusa, in stečejo k njemu, da bi ga pozdravili. Jezus jih vpraša: »O čem se prerekate z njimi?« (Marko 9:16)

Neki moški iz množice poklekne pred Jezusa in reče: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina, ker ima duha, ki mu ne da govoriti. Kjer koli ga ta duh zgrabi, ga vrže na tla, in on se peni, škrta z zobmi ter izgublja moč. Tvojim učencem sem rekel, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.« (Marko 9:17, 18)

Očitno pismouki kritizirajo učence, ker ne morejo ozdraviti dečka, in se jim najbrž zaradi tega še posmehujejo. Zato Jezus, namesto da bi odgovoril pretresenemu očetu, nagovori množico z besedami: »O neverni in popačeni rod! Kako dolgo bom še moral biti z vami? Kako dolgo vas bom še moral prenašati?« Te ostre besede se gotovo nanašajo na pismouke, ki v njegovi odsotnosti nadlegujejo učence. Jezus se nato obrne k žalostnemu očetu in reče: »Privedite ga k meni.« (Matej 17:17)

Ko se deček Jezusu približuje, ga demon vrže na tla in mu zadaja silovite krče. Deček se valja po tleh in peni. Jezus očeta vpraša: »Kako dolgo se mu že to dogaja?« Oče odgovori: »Že od otroštva. Vedno znova ga meče v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal.« Jezusa roti: »Če moreš kaj storiti, se nas usmili in nam pomagaj.« (Marko 9:21, 22)

Oče je obupan, saj sinu celo Jezusovi učenci niso mogli pomagati. Jezus temu obupanemu moškemu v odgovor na njegovo prošnjo spodbudno zagotovi naslednje: »Rekel si ‚Če moreš‘! Vse je mogoče tistemu, ki veruje.« Moški takoj vzklikne: »Verujem! Pomagaj mi, da bom imel več vere!« (Marko 9:23, 24)

Jezus opazi, da množica hiti proti njemu, in demonu pred vsemi zapreti: »Ti duh, ki dečku ne daš govoriti in slišati, ukazujem ti: Pojdi iz njega in nikoli več ne vstopi vanj!« Preden demon odide iz dečka, še povzroči, da ta zavpije in ima mnoge napade krčev. Nato deček nepremično obleži. Mnogi ljudje, ko to vidijo, rečejo: »Mrtev je!« (Marko 9:25, 26) Toda deček, ko ga Jezus prime za roko, vstane in je »še tisti trenutek zdrav«. (Matej 17:18) Razumljivo je, da se ljudje čudijo temu, kar Jezus dela.

Učenci so bili pred nekaj časa, ko jih je Jezus poslal oznanjevat, zmožni izganjati demone. Zato ga sedaj, ko so na samem v hiši, vprašajo: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Jezus jim pojasni, da zato, ker jim manjka vere, in reče: »Te vrste ni mogoče izgnati drugače kakor z molitvijo.« (Marko 9:28, 29) Za izgon tega močnega demona je bila nujna močna vera skupaj z molitvijo k Bogu, ki daje potrebno moč.

Jezus sklene: »Resnično vam povem: če imate vere vsaj za gorčično zrno, boste tej gori rekli ‚Od tu se prestavi tja‘, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« (Matej 17:20) Vera res lahko ima izredno moč!

Ovire in težave, ki zavirajo napredek v službi Jehovu, se morda zdijo nepremagljive in nepremakljive kot dobesedna gora. Toda če razvijamo vero, lahko takšne goram podobne ovire in težave premagamo.