Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Jezus – pot, resnica, življenje

 30. POGLAVJE

Jezusov odnos z Očetom

Jezusov odnos z Očetom

JANEZ 5:17–47

  • JEZUSOV OČE JE BOG

  • OBLJUBLJENO JE VSTAJENJE

Jezus nekaterim Judom, ki ga obtožijo, da krši šabat, ker je na ta dan ozdravil moškega, odgovori: »Moj Oče dela vse do zdaj in tudi jaz delam.« (Janez 5:17)

Tega, kar Jezus dela, Božja postava nikakor ne prepoveduje delati na šabat. Z oznanjevanjem in ozdravljanjem namreč posnema Boga, ki dela dobra dela. Zato Jezus vsak dan dela dobro. Njegov odgovor tiste, ki ga obtožujejo, še bolj razjezi, zato si ga prizadevajo ubiti. Zakaj se tako odzovejo?

Poleg tega, da napačno razmišljajo, da Jezus z ozdravljanjem ljudi krši šabat, imajo za hudo žalitev tudi njegove besede, da je Božji Sin. Zanje je to, da Jezus na Boga gleda kot na svojega Očeta, bogokletje; menijo, da se Jezus dela enakega Bogu, ko Jehova imenuje Oče. Jezus pa jim še naprej neustrašno govori o svojem posebnem odnosu z Bogom. »Oče ima namreč Sina rad,« reče Jezus, »in mu pokaže vse, kar sam dela.« (Janez 5:20)

Oče je dajalec življenja, kar je v preteklosti že pokazal, ko je nekaterim ljudem dal moč, da so obudili posameznike. Jezus nadaljuje: »Kajti enako kakor Oče obuja mrtve in jih oživlja, tako tudi Sin oživlja tiste, ki jih hoče.« (Janez 5:21) Zares globokoumna izjava, ki daje upanje na prihodnost! V duhovnem pogledu Sin že zdaj obuja mrtve. Zato Jezus reče: »Kdor sliši mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne bo obsojen, ampak je že prišel iz smrti v življenje.« (Janez 5:24)

Ni poročila o tem, da bi Jezus do sedaj že obudil koga, ki je bil dobesedno mrtev, toda svojim tožnikom pove, da se bodo takšna dobesedna vstajenja dogajala. »Prihaja ura,« reče, »ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas in prišli ven.« (Janez 5:28, 29)

Čeprav ima Jezus res izjemno vlogo, pa jasno pove, da je podrejen Bogu. Reče namreč: »Sam od sebe ne morem ničesar delati. [. . .] Ne iščem svoje volje, temveč voljo tistega, ki me je poslal.« (Janez 5:30) Vseeno pa Jezus opiše svojo pomembno vlogo v Božjem namenu, o čemer doslej še ni tako javno govoril. Vendar tistim, ki ga obtožujejo, ni na voljo samo njegovo pričevanje. Jezus jih spomni: »Vi ste poslali može k Janezu [Krstniku] in on je pričeval za resnico.« (Janez 5:33)

Pred dvema letoma so Jezusovi tožniki morda slišali, da je Janez judovskim verskim voditeljem pripovedoval o Tistem, ki prihaja za njim in o katerem se je govorilo kot o »Preroku« in »Kristusu«. (Janez 1:20–25) Jezus svoje tožnike spomni, da so nekoč zelo spoštovali Janeza, ki je sedaj v ječi, in reče: »Vi ste se hoteli kratek čas močno veseliti v njegovi svetlobi.« (Janez 5:35) Vendar Jezus priskrbi še večje pričevanje, kot ga je Janez Krstnik.

»Ta dela, ki jih opravljam [tudi ozdravljenje, ki ga je storil malo pred tem], pričujejo o meni, da me je poslal Oče.« Poleg tega Jezus še nadaljuje: »Oče sam, ki me je poslal, pričuje o meni.« (Janez 5:36, 37) Bog je na primer za Jezusa pričeval ob njegovem krstu. (Matej 3:17)

Resnično, tisti, ki obtožujejo Jezusa, nimajo nobenega opravičila za to, da ga zavračajo. O njem pričajo Sveti spisi, ki jih, kot sami trdijo, preiskujejo. »Če bi namreč verjeli Mojzesu, bi verjeli meni,« sklene Jezus, »saj je pisal o meni. Če pa ne verjamete njegovim spisom, kako boste verjeli mojim besedam?« (Janez 5:46, 47)